Če stranka ne plača predpisane takse za pritožbo, in sicer za pritožbo, ki jo je vložila neposredno, po nalogu, za pritožbo, ki jo je poslala po pošti, pa po opominu, se šteje (če niso podani pogoji za oprostitev), da je napoved pritožbe umaknila.
ZPPSL člen 8, 8/1, 111, 111/2, 8, 8/1, 111, 111/2. ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
kršitev določb postopka - zastopanje - vročanje
Sodišče prve stopnje je v času, ko je že nastopila pravna posledica začetka stečajnega postopka, izvedlo razdelilni narok, katerega se je brez pooblastila stečajnega upravitelja udeležil dolžnikov bivši zakoniti zastopnik, dolžnik pa na nadaljevanje naroka ni bil vabljen. Tako sta podani bistveni kršitvi določb 8. tč. in 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/1, 24, 24/2, 26, 26/1.
odpovedni rok - računanje rokov
Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno in ne z dopisom. Zato se (enoletni) odpovedni rok šteje od vročitve izpraznitvenega naloga najemniku.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - nova sredstva izvršbe - sredstva izvršbe - ustavitev izvršbe
Upnik lahko do konca izvršilnega postopka predlaga izvršbo še z drugim izvršilnim sredstvom poleg doslej dovoljenega ali namesto njega. Če so izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe z doslej dovoljenimi sredstvi, vendar upnik predlaga nova, preden sodišče o ustavitvi odloči, mora najprej odločiti o upnikovem predlogu, šele nato pa lahko ustavi izvršbo s prvotnimi izvršilnimi sredstvi.
Delodajalec ne more izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja po 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR, če je pred tem zaradi istega neupravičenega izostanka delavki izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dejansko stanje neopravičenega izostanka je bilo predmet disciplinskih odločb in tudi predmet sodne presoje, ki je potrdila neupravičenost tožničinega izostanka in je o njem odločala po vsebini, zato zaradi spoštovanja načela "ne bis in idem" ponovno odločanje ni dopustno.
Uveljavljanje sodnega varstva pravic po 10 mesecih od dneva, ko bi tožena stranka morala odločiti o ugovoru delavca, presega razumni rok, ne glede na določbo 105. člena ZDR. Nedopustno je tolerirati odlašanje delavca za uveljavljanje pravic in čakanje na uveljavljanje pravic v nedogled. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje sodnega varstva glede ugotovitvenega nedenarnega zahtevka, ker je bila tožba vložena prepozno.
ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83, 83/1, 83/2. ZIZ člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 111, 111/2, 111, 111/2.
tek procesnih rokov
V 2. točki 2. odst. 83. člena ZS je kot nujna zadeva opredeljena izdaja začasne odredbe. V nujnih zadevah torej tudi zadevi izdaje začasne odredbe ne velja določba 3. odst. 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic ne tečejo procesni roki. To pomeni, da je pričel teči rok za pritožbo zoper sklep izdan v postopku nujne zadeve naslednji dan po vročitvi sklepa (2. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ne prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.
Pritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico. Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62. člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61. člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove terjatve nima učinka. Pritožniku, ki mu je bila terjatev v postopku prisilne poravnave ugotovljena tako po temelju, kot po višini, zato ni mogoče odreči pravnega interesa za ugotovitev njegove terjatve. Glede na zatrjevano ločitveno pravico pa bo način poplačila lahko uveljavljal s tožbo v posebnem postopku, ne da bi moral v njem dokazovati tudi obstoj in višino terjatve, zavarovane z zatrjevano ločitveno pravico.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.
ZIZ člen 11, 171, 171/1, 171/2, 11, 171, 171/1, 171/2.
sklep o domiku - domik - pristop k izvršbi
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Zato ustavitev postopka zaradi umika izvršilnega predloga enega upnika nima avtomatično za posledico ustavitve postopka za vse druge "pridružene" upnike.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri banki
V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.
Upnica (M.R.) v pritožbi utemeljeno opozarja na določbo 4. člena pogodbe o odkupu terjatve, kjer je določeno, da do popolnega poplačil terjatve s strani kupca (družbe F. d.o.o.) ostane lastnik terjatve prodajalec (M.R.). Iz te določbe tako izhaja, da dne 4.12.1995 ni prišlo do prehoda terjatve iz premoženja M.R. v premoženje družbe F. d.o.o. Spremembo pripadnosti obligacijske pravice sta namreč stranki pogodbe o odkupu terjatve vezali na trenutek popolnega plačila terjatve v znesku 39.031,00 DEM. M.R. je tako še vedno aktivno legitimairana za vložitev predloga za izvršbo.
Kadar sodišče ugotovi pogoje iz 19. člena ZDen, to pomeni, da nepremičnine nimogoče vrniti, niti v last in posest, niti z vzpostavitvijo lastninske pravice.
premoženjska razmerja med zakonci - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Obravnavani spor je spor o skupnem premoženju pravdnih strank in deleža na njem. Spor kljub zahtevku tožeče stranke pod točko 2 izreka sodbe (denarni zahtevek), ki mu je prvo sodišče ugodilo, ostaja stvarnopravni spor, s hkratnim uveljavljanjem civilne delitve skupnega premoženja tako, da en solastnik izplača drugega solastnika. Sodna praksa se je že izrekla o tem, da "ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov" ki merijo na delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in morebitne napotitve na pravdo), seveda le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku potrebno ugotoviti" (iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 22/98, smiselno enako sodba II Ips 305/96).
Uporaba domneve o plačilu prej zapadle terjatve na podlagi dokazila o plačilu pozneje zapadle terjatve je po določbi četrtega odst. 321. čl. ZOR vezana izključno na primere s pobotnico izkazanih izpolnitev obveznosti (in ne morda tudi na primere s položnicami izkazanih plačil). Izrecna zakonska omejitev te domneve le na pobotnico ima svoj smisel prav v naravi pobotnice kot izjave upnika o priznanju (popolne ali delne) izpolnitve dolžnikove obveznosti. Le za to je mogoče domnevati, da ne bi bila dana za izpolnitev pozneje zapadlih terjatev, če ne bi bile izpolnjene tudi že prej zapadle terjatve.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da oškodovanec ni dokazal svoje popolne ali delne nezmožnosti za delo, ki bi bila v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke, na katerega tožnik ni imel pripomb, sicer izhajajo določene ugotovitve o funkcionalnih posledicah tožnikove poškodbe in zmanjšani sposobnosti za določena opravila. Vse to pa vendarle še ne pomeni, da je nesposoben za delo. Če mora v nekatera opravila vlagati več napora, se to lahko odrazi v njegovih duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kar je že bilo upoštevano pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Tožeči stranki je mogoče prisoditi samo tisti zaslužek, ki ga je lahko utemeljeno pričakovala, pa ga zaradi povzročiteljevega ravnanja ni mogel doseči. Dokazna ocena o tem dejstvu pa vzbuja določene pomisleke. Ni mogoče mimo dejstva, da je imel tožnik v času škodnega dogodka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in je razpolagal z delovnim dovoljenjem. Zaenkrat je preuranjena ocena, da ob normalnem stanju stvari F.G. tožnika ne bi zaposlil.
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, ker sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je sodišče prve stopnje naložilo predujem upniku in ne dolžniku.