CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00056093
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - plačilo pogodbene kazni - osebni stečaj - učinkovanje odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje instančnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Višjega sodišča v Ljubljani, ki je v razmerju do pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani neposredno instančno sodišče. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri pristojnem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - večstanovanjska stavba - funkcionalno zemljišče k stavbi - pretekla raba zemljišča - prostorski akti - skupno pripadajoče zemljišče - parkirišče - dostopna pot - javno dobro - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna izločitev dela soseske in njeno nadaljnje samostojno načrtovanje ne pomeni nujno vsakršno zanikanje pravic etažnih lastnikov dotlej že zgrajenih stavb na načrtovanih skupnih funkcionalnih zemljiščih, ki so bila kasneje obenem z izločenim delom soseske tudi dejansko zgrajena; zlasti ne upoštevajoč ugotovitve izvedenca, da so se površine teh funkcionalnih zemljišč nepravilno upoštevale dvakrat. Območje se je urejalo z namenom zagotovitve funkcionalnih površin načrtovanih sosesk, kar izključuje javno dobro in uporabo površin s strani vseh in vsakogar. Ni odločilna sedanja raba, ampak pretekla raba do lastninjenja, vztrajanje pri ohranitvi sedanjega stanja in načina uporabe pa tudi ni jamstvo, da bo v interesu stanovalcev, etažnih lastnikov in drugih uporabnikov tako ostalo tudi vnaprej.
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določbo 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in presodilo, da je pretekla redna raba zemljišča utemeljena tudi v primeru, če se ni izvrševala od izgradnje stavbe dalje. Ob upoštevanju dinamičnega načela so namreč pri ugotavljanju pripadajočega zemljišča poleg sprememb na normativni ravni relevantne tudi vse naknadne spremembe v naravi, vključno s spremembo rabe zaradi naknadne umestitve skupnih funkcionalnih površin v sosesko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00056111
ZZZDR člen 51. ZTLR člen 16, 24, 25, 26. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - darilo, dano enemu od zakoncev - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - dejanska etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - identiteta hiše - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
spor o krajevni pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Upoštevnost pisnega sporazuma v pravdnem postopku o krajevni pristojnosti je vezana na njegovo sklenitev pred vložitvijo tožbe in na pravočasnost njegove predložitve.
V sporni procesni situaciji velja ureditev na podlagi 17. člena ZPP, po katerem velja pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), v skladu s katerim se pristojnost določi po okoliščinah ob vložitvi tožbe, ne glede na to, da se katera od naveznih okoliščin (npr. sedež stranke) pozneje spremeni.
predlog za dopustitev revizije - padec na stopnicah - vzročna zveza - drsnost stopnic - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - sodelovanje otrok pri odločanju o dodelitvi v varstvo in vzgojo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00057353
ZPP člen 5, 339, 339/2-8, 379, 379/1. ZDR člen 179, 179/1. OZ člen 131, 964/1, 965/1. URS člen 22, 25.
plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - poškodba delavca pri delu - padec z gradbenega odra - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - vzrok za nastanek škode - opustitev delodajalca - gradbeni oder brez varovalne ograje - obveznost opredelitve sodišča do navedb strank - standard obrazloženosti sodne odločbe - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe - kršitev pravice stranke do izjave - kršitev pravice do pritožbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Bistveno za presojo toženkine odškodninske odgovornosti je, kaj je vzrok za poškodbo/škodo. Tožnik je med drugim vsebinsko trdil, da je treba pravno relevantni vzrok za nastanek škodne posledice pripisati opustitvi toženkinega zavarovanca, ker bi moral poskrbeti za varovalno ograjo na gradbenem odru, pa je to opustil, in je zaradi tega nastala ravno taka škodna posledica, ki jo skuša preprečiti pravilo o postavitvi varovalne ograje. Ta trditev ni očitno neutemeljena niti ni glede na materialnopravno podlago o krivdni odškodninski odgovornosti, na katero sta se oprli nižji sodišči, nebistvena. Tudi če je tožniku "sámo" spodrsnilo, bi morda varovalna ograja, ki bi morala biti nameščena (da je tako, izhaja iz izvedenskega mnenja), padec z višine lahko preprečila, zato je njena odsotnost vzrok za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožnikovi argumenti o vzročni zvezi med protipravno opustitvijo - odsotnostjo varovalne ograje - in škodo, ki jo varovalna ograja lahko preprečila, so bile torej taki, da bi lahko vplivale na odločitev sodišča. Čim je tako, so zahtevali obrazložen in vsebinski odgovor nižjih sodišč.
Tožnik v reviziji zato utemeljeno opozarja, da sta nižji sodišči s tem, ko se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tožnikovih pritožbenih navedb glede opustitev toženkinega zavarovanca, čeprav je tožnik navedbe v tej smeri pravočasno zatrjeval že pred sodiščem prve stopnje, sodišče prve stopnje pa njegovih trditev prav tako ni obravnavalo, kršili tožnikovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih navedb pred sodiščem. Opustitev odgovora na relevantne navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen URS) in pritožbe (25. člen URS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055531
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - darilna pogodba - notarski zapis pogodbe - navidezen pravni posel - prikrit pravni posel - sporazum o določitvi deležev na skupnem premoženju - zavrnitev predloga