CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00056093
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - plačilo pogodbene kazni - osebni stečaj - učinkovanje odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnik uveljavlja odškodnino (med drugim) zaradi domnevno protipravnega ravnanja Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma sodnice tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
vznemirjanje lastninske pravice - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - solastnina - posel rednega upravljanja - skupna lastnina dedičev - dediščinska skupnost - soglasje dedičev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Soglasje sodedičev je potrebno ne samo za izredna dejanja in ukrepe uprave, ampak tudi za dejanja redne uprave. Izjemoma lahko sodedič deluje sam, brez soglasja z drugimi, na primer če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine (taka situacija pa v konkretnem primeru ni bila podana). Dolžnost skupnega razpolaganja dedičev (odsvojitev ali obremenitev) velja za razpolaganje z dediščino kot celoto, kot tudi za razpolaganje s stvarnimi in z drugimi, zlasti obligacijskimi pravicami.
Toženci se v odgovoru na revizijo neutemeljeno sklicujejo na določbo drugega odstavka 67. člena SPZ v zvezi s petim odstavkom 72. člena SPZ, ki določa za posle rednega upravljanja v primeru, ko gre za skupno lastnino, zgolj soglasje večine solastnikov. Določba petega odstavka 72. člena SPZ le smiselno dopušča uporabo določb o solastnini pri skupni lastnini, pa še to, če ni z zakonom drugače določeno. Predstavljena posebna zakonska ureditev ZD to splošno ureditev izključuje.
Tudi za posle rednega upravljanja je v primeru, ko gre za skupno lastnino dedičev do delitve, potrebno soglasje vseh dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00057354
ZDZdr člen 31, 68. ZVPSBNO člen 2, 15, 15/1, 18, 18/1. ZPP člen 380, 380/1, 385, 385/3. ZBPP člen 34, 34/2, 40, 40/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 14, 14/3.
obvezno zastopanje pridržane osebe - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - odločanje o priznanju in odmeri stroškov zastopanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - aktivna legitimacija - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - zahteva za varstvo zakonitosti
Odvetnik, ki je po tretjem odstavku 14. člena OT podal predlog za priznanje in odmero stroškov zastopanja po uradni dolžnosti, ima v primeru, ko sodišče ne odloči v tridesetih dneh, aktivno legitimacijo za uveljavljanje pravnih sredstev po ZVPSBNO. Ima pa Vrhovno državno tožilstvo prav, da je glede na ugotovljene okoliščine trimesečna zamuda z izdajo odločbe o priznanju in odmeri stroškov v znesku 95,16 EUR) pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice in ni utemeljena prisoja denarne odškodnine.
Ko predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sprejme svetovalno mnenje o uporabi, razlagi in ovsebinjanju stroškovnih predpisov, prezre, da je konkreten primer zgolj eden v pestri množici mogočih položajev ter da propad s primarnim in uspeh s podrednim zahtevkom nista edini okoliščini, ki delata stroškovni sodni primer. Če bi Vrhovno sodišče sprejelo izziv ter izdalo svetovalno mnenje, bi se samo pahnilo čez rob svoje ustavne vloge iz 127. člena Ustave.
ZZZDR člen 84, 84/2. DZ člen 110, 110/3. ZPP člen 318.
premoženjska razmerja med zakoncema - darila med zakoncema - vrnitev darila - tožba na vrnitev darila - poseg v lastninsko pravico - procesni pogoji - sklepčnost tožbe - razveza zakonske zveze - zavrnitev zahtevka - tožba za razvezo zakonske zveze - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razveza zakonske zveze ni nujno pogoj za vložitev tožbe za vrnitev darila med zakoncema. V primerih, ko zakonec že vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, kar kaže na nevzdržnost zakonske zveze (vsaj za tega zakonca), ni videti razumnega razloga, zakaj bi moral s tožbo za vrnitev darila čakati vse do pravnomočnosti odločbe o razvezi zakonske zveze. Posledica zahteve za razvezo zakonske zveze je izdaja odločbe o razvezi, nevzdržnost zakonske zveze pa ni več predmet kakšnega zahtevnega dokaznega postopka.
vlaganje v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - solastniški delež - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - prehod koristi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Utrjeno stališče sodne prakse je, da verzijski zahtevek graditelja za povrnitev vrednosti vlaganj zapade, ko pride do prehoda koristi, to pa je tedaj, ko vlagatelj preneha uporabljati nepremičnino, v katero je vlagal. Iz ugotovitev nižjih sodišč ne izhaja le, da je prikrajšanka opustila posest spornih (točno določenih in lastniško sicer solastnih) prostorov, temveč jih je tožnica kot okoriščenka ponovno prevzela posest in ima torej izključno ona korist od njihove uporabe. Do prehoda koristi je torej prišlo, zato je zahtevek prikrajšanke že zapadel.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00055057
ZIZ člen 13, 21, 40, 40/5. ZMZPP člen 101, 103. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ugovor dolžnika - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti - učinek izvršljivosti - dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00055637
OZ člen 87, 87/1, 323, 323/1, 325, 325/1, 326, 326/1. ZVPot člen 22, 23.
potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - novacija - prenovitev pogodbe - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Potrošnik ima pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi kršitve Direktive 93/13 tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se, za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. Stališče, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, je torej materialnopravno zmotno. Nasprotuje namreč prvemu odstavku 326. člena OZ, da je prenovitev brez učinka, če je prejšnja obveznost nična.
OZ člen 3, 5, 9, 18, 271, 427, 427/1, 427/3, 427/5, 429, 434, 434/3.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - prijava terjatev v stečajnem postopku - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V tej zadevi je bilo sporno, ali je pogodba o prevzemu dolga že učinkovala v razmerju do upnika. Nižji sodišči sta šteli, da ni, ker ni bilo dokazano, da sta bodisi dolžnik bodisi prevzemnik dolga upnika o tem obvestila.
Po presoji Vrhovnega sodišča sta nižji sodišči ob dejstvu, da je tožnik kot upnik v stečajnem postopku priglasil terjatev zoper prevzemnika terjatve, namesto, da bi jo uveljavljal od prvotnega dolžnika (toženca), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena OZ. Takšno njegovo ravnanje namreč zanesljivo izraža njegovo voljo, da je privolil v spremenjeno upniško - dolžniško razmerje, s prevzemnikom terjatve na drugi strani.
To pa je pravno bistveno dejstvo, da (dotlej zgolj) prevzem izpolnitve začne učinkovati kot prevzem dolga.
Vrhovno sodišče je moralo vzporedno z dopuščenim vprašanjem zavrniti tezo nasprotne stranke, da gre za dejanska in ne za pravna vprašanja.
ZPP člen 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 31, 31/4, 148, 148/1, 148/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00055638
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 48, 48/1.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca - povrnitev vlaganj - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - obogatitveni zahtevek - obstoj koristi obogatitelja - vrednost dosežene koristi - stroškovna metoda - amortizacija - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Razlaga zakona, ki privede do rezultata, da vrednost dosežene koristi na škodo drugega izgubi realno povezavo z dejanskim prikrajšanjem, je neživljenjska. Za ugotavljanje višine toženkine obogatitve je treba uporabiti stroškovno metodo, s katero se ugotavlja tržna vrednost nadomestnih stroškov istovrstne adaptacije, upoštevajoč amortizacijo. Še vedno gre za metodo ugotavljanja prehoda premoženja po obogatitvenem kriteriju, ki ne pomeni uporabe vrnitvenega načina ugotavljanja koristi. Resnična vrednost toženkine obogatitve se namreč odraža v doseženih prihrankih, ker ji v obnovo stanovanjske hiše, v kateri prebiva, ni bilo treba vložiti lastnih sredstev. Kot prejemnica koristi ima na voljo ugovor odpada obogatitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča in se dnevno srečuje oziroma pozna z ostalimi (tudi pravdnimi) sodniki, bi utegnila pri nasprotni stranki in v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, kar narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.