ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2.
predlog za dopustitev revizije - obseg in deleži na skupnem premoženju - zavrženje predloga za obnovo postopka - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Iz odločitev sodišč nižjih stopenj bi sicer lahko izhajalo, kaj bo srž predloga za dopustitev revizije. Predlagatelj te biti ni uspel (primerno) izluščiti niti v enem od ponujenih vprašanj. Zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti niso bile spoštovane, Vrhovno sodišče pa samo(stojno) tudi ne more in ne sme poseči tako daleč, da bi predlagana vprašanja v bistvenem predrugačilo, zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 38/1, 39, 39/1. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 5, 5/4.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - nacionalizacija zemljišč - nezazidano stavbno zemljišče - pridobitev pravice uporabe - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pravica uživanja je praviloma obstajala do odplačnega odvzema zemljišča iz posesti razlaščencu z odločbo, obsegala pa je (poleg v prejšnji točki navedenega tudi) upravičenje še naprej uživati (takrat praviloma še kmetijsko) razlaščeno zemljišče, razlaščenčevo prednostno upravičenje pridobiti pravico uporabe za gradnjo na tem zemljišču in upravičenje do odškodnine v primeru odvzema iz posesti.
ZPP-E člen 183, 183/1, 286, 286/1, 286/3, 337, 337/3, 362, 362/2, 498, 498/2. OZ člen 314.
odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - ugovor procesnega pobotanja - pravočasnost ugovora - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - ponovljeni postopek pred sodiščem - načelo enotnosti glavne obravnave - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - zastaranje odškodninske terjatve - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Skladno s konceptom enotnosti sukcesivno nastajajoče bodoče škode, ki izvira iz že zaključenega škodnega ravnanja, je bila z vložitvijo pobotnega ugovora šele v ponovljenem postopku tožena stranka prekludirana glede uveljavljanja odškodninske terjatve za celotno škodo, torej tudi za tisto, ki je nastala kasneje, po zaključku glavne obravnave v prvem sojenju.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razdružitev postopka - obseg pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00055639
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 339/1, 370. OZ člen 922, 922/1, 944.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - dokazna stiska - dokazovanje z indici - prosta dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
V obravnavanem primeru je pritožbeno sodišče iz dokazne ocene, ki jo je, sledeč napotku 8. člena ZPP opravilo prvostopenjsko sodišče, iztrgalo celoten sklop okoliščin, ki "sodišču prve stopnje vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo", češ, da za "presojo temelja tožbenega zahtevka niso relevantne, saj [da] jih lahko sodišče prve stopnje upošteva le pri presoji višine vtoževane zavarovalnine". Taka dokazna ocena, ki spregleduje, in od celotne življenjske situacije odreže bistven kontekst spornega življenjskega dogodka, ni celovita, ni analitična in zato tudi ni sintetična ter posledično ni v skladu s postulati proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je ta pomanjkljivost še posebej izstopajoča. Pred seboj imamo namreč primer, ko se je celoten dogodek, glede katerega tožena stranka uveljavlja ugovor iz 944. člena OZ, zgodil v sferi zavarovalca (ter hkrati zavarovanca). Z vidika dokazovanja bistvenih dejstev, nujnih za uspešno uveljavitev ugovora nenastale pravice, je zato v izrazito neenakopravnem položaju. V takih primerih, ko je stranka v dokazni stiski, in je zaradi tega ogrožena njena pravica do enakega varstva pravic, lahko tudi pravica do (učinkovitega) sodnega varstva, je ustavno nujna prilagoditev določenih na videz togih institutov dokaznega prava, med katere spadata dokazni standard in dokazno breme.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska škoda - izguba zaposlitve - vzročna zveza - zavrnitev predloga
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/4, 367b/6, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nekdanji odvetnik kot pooblaščenec v postopku z revizijo
Konkretni primer, ko ima strankin pooblaščenec - upokojeni odvetnik - opravljen pravniški državni izpit, se ne prilega nobenemu od zahtevanih položajev iz tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP. Povedano drugače: ker pooblaščenec tožnika ni (več) odvetnik, tožnik pa ni zatrjeval niti izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, predlog ni dovoljen.
Vloženi predlog, ki je spisan kot revizija na 15 straneh in posebej ne zastavlja nobenega vprašanja, opisanim zakonskim zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Predlagatelj namreč ne ponudi pravnega vprašanja, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo. Ne gre za to, da bi moral predlog vsebovati vprašalno poved, temveč lahko pravni problem izpostavi tudi drugače, a mora biti jasno in jedrnato izkristaliziran. A tega predlagatelj v danem primeru ni storil, zato predlog (tudi) ni popoln.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - občutek ogroženosti - ukrepi za zagotavljanje varnosti - zavrnitev predloga
Institut prenosa pristojnosti ni ustrezno sredstvo za zagotavljanje varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Za varnost je treba in bo treba poskrbeti drugače, učinkoviteje, osredotočeno, a vse to že presega domet odločanja o predlogu po 67. členu ZPP. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije - odmena zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - vrnitev nepremičnine v last - uporabnina za nepremičnino - višina nadomestila (uporabnine) - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 86.558,40 EUR, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, po kateri se odmena za nezmožnost uporabe denacionaliziranih nepremičnin izračuna z ugotavljanjem koristi s hipotetično najemnino. Oprlo se je na izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec upošteval, da gre za gramoznico, da je gramoz v lasti države in se ga ne more upoštevati pri izračunu višine odmene, da je bila koncesijska pravica za izkoriščanje gramoza na tem območju podeljena toženki, da se po letu 2008 na tem območju gramoz ni več izkopaval, ampak so se nepremičnine uporabljale za druge dejavnosti: predelavo gradbenih odpadkov, gramoza, pripeljanega od drugod... Upošteval je, da so bila zemljišča ob odvzemu res kmetijska in gozdna, vendar se ves čas uporabljajo za izvajanje gospodarske dejavnosti, za kakršne se uporabljajo nepozidana stavbna zemljišča. Zemljišča se tudi nahajajo v neposredni bližini gospodarske cone. Sodišče prve stopnje je zato sledilo izvedencu, ki je pri izračunu hipotetične najemnine upošteval najemnine, ki se jih plačuje za nepozidana stavbna zemljišča v gospodarski coni.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama pravdnih strank. Strinjalo se je s toženko, da je sodišče prve stopnje naredilo računsko napako, zato je prisojeno odmeno znižalo na 73.574,40 EUR. Tožničini pritožbi pa je ugodilo glede stroškov postopka. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č, 377. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijani sklep ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, saj z njim ni bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Vrhovno sodišče je zato dolžnikovo vlogo zavrglo.