ZZK-1 člen 19. ZPP člen 2, 2/1, 381. SPZ člen 218.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opredelitev služnostne trase v izreku - odločanje v mejah zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji (ultra petitum) - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je v izreku besedo "jugovzhodnem" nadomestilo z besedo "južnem". Taka sprememba prostorskega položaja, torej zemljepisne lege stvarne služnosti pomeni spremembo njene istovetnosti. Revizija ima namreč prav, da med pojmoma jugovzhod in jug ne obstaja kvantitativna, temveč kvalitativna, prostorska razlika. Jugovzhod pomeni smer na zemlji med jugom in vzhodom, kar je prostorsko nekaj drugega od smeri, ki jo opredeljuje jug, ki pomeni del geografske celote, ki je obrnjen proti položaju sonca opoldne. Glede na to, da je prostorska opredelitev služnosti do te mere skopa, da pomeni njena prostorska koordinata glede na strani neba edino prostorsko oporno točko za prepoznavo njene lege, revizijsko sodišče pritrjuje reviziji, da je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo tožniku dosodilo bodisi nekaj drugega od tistega, kar je zahteval, bodisi nekaj več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00054439
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPN člen 7, 7/2. ZPDS člen 6. ZLNDL člen 2. ZOR člen 47.
predlog za dopustitev revizije - družbena lastnina - pravni promet s funkcionalnim zemljiščem - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - predmet pogodbe - ničnost - imetništvo pravice uporabe - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pregled predloga za dopustitev revizije v obravnavani zadevi pokaže, da ne krši le posamezne, marveč ne ustreza sploh nobeni izmed zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - določitev stikov - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - priča je delavec sodišča - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisani kot lastnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00058740
ZVKSES člen 23, 23/2. ZVPot člen 37c. OZ člen 480, 480/1.
skrita stvarna napaka - jamčevanje za skrite napake - solidnost gradbe - napake v solidnosti gradbe - jamčevanje za napake gradbe - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - potrošniška pogodba - varstvo kupcev stanovanj - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
ZVKSES v drugem odstavku 23. člena določa, da prodajalec odgovarja za skrite napake, ki imajo značilnost napak v solidnosti gradbe, če se te pokažejo v desetih letih od prevzema nepremičnine. Iz določbe je jasno razvidno, da gre za obdobje jamčevanja. Temu ne nasprotujejo niti pravdne stranke. Pritožbeno sodišče je zmotno štelo, da deset let znaša prekluzivni rok za vložitev tožbe. Ker pa ZVKSES prekluzivnega roka za vložitev tožbe sam ne določa, je med strankama sporno, ali je v obravnavani zadevi uporabljiv enoletni prekluzivni rok iz OZ ali dveletni prekluzivni rok iz ZVPot, ki tečeta od notifikacije napake. Vrhovno sodišče se je v sklepu II Ips 9/2017 z dne 11. 5. 2017 o tem vprašanju že izreklo: ni mogoče uporabiti specialne določbe 37.c člena ZVPot, temveč določbo splošnega predpisa, torej prvega odstavka 480. člena OZ.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora
Če stranka sama vloži ugovor zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče RS, mora imeti opravljen pravniški državni izpit, sicer se njen ugovor zavrže.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054534
URS člen 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3. ZN člen 4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - vezanost na tožbeni zahtevek - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - razpravno načelo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 30% temelju odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke tudi proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, torej ali lahko tožbenemu zahtevku ugodi le do višine 30% postavljenega tožbenega zahtevka.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 94, 94/2, 94/2-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listine, ki so podlaga za vknjižbo - začetek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zavrnitev predloga za vknjižbo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sta sodišči pravilno zavrnili vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VS00054351
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3. ZDOdv člen 27, 31, 31/3.
predlog za dopustitev revizije - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - spor o nedopustnosti izvršbe - napotitev na tožbo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavrženje tožbe v konkretnem primeru pomeni prekomeren poseg v pravico tožnika do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - dolgotrajnost postopka - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Prvi tožnik se sklicuje, da mu je Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom kršilo človekove pravice do sojenja v razumnem roku in ni spoštovalo revizijske odločbe, ki je bila že izdana v tem postopku s strani sodišča prve in druge stopnje. Ne glede na to, da v predlogu ne konkretizira natančneje, zakaj bi po njegovem nepravilna odločitev višjega sodišča lahko vplivala na potrebo po določitvi drugega višjega sodišča, pa Vrhovno sodišče poudarja, da navedenih okoliščin že načelno ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. S sodno odločitvijo nezadovoljna stranka ima na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžne skrbnosti - opustitev dolžnega ravnanja - malomarno ravnanje - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - najemodajalec - protipravna opustitev dolžnih ukrepov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe (v tem primeru zavarovanca toženke, najemodajalca cevi) sledi malomarno ravnanje druge osebe (v tem primeru tožnikovega delodajalca, najemnika cevi), bi kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje.