predlog za dopustitev revizije - obseg in deleži na skupnem premoženju - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - trenutek nastopa zamude - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je toženec prišel v zamudo s plačilom že z vložitvijo tožničine tožbe.
ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4. URS člen 26, 71.
predlog za dopustitev revizije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - rekonstrukcija ceste - javna pot - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - državni odvetnik kot stranka v postopku - mediator z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
To, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Na sojenje tudi ne smejo vplivati okoliščine, da je tretji predlagatelj sodelavec novinarke A. A., ki naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice, in da naj bi Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodili konkretni postopek. Pomembna pa je v predlogu zatrjevana okoliščina, da je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako povezana s tamkajšnjimi sodniki. Slednje pa pomeni, da so se med drugo predlagateljico, ki je sedaj stranka v nepravdnem postopku, in sodniki sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med (državnimi) odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti druge predlagateljice na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti druge predlagateljice na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v civilnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00053965
URS člen 33, 67. ZBan-1 člen 261e. ZTFI člen 58. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - pojasnilna dolžnost banke - prospekt - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice X, ki jo je tožnik zatrjeval in dokazoval v postopkih pred nižjima sodiščema;
2) v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve toženkine pojasnilne dolžnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055117
URS člen 26. OZ člen 133, 133/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - podlage odškodninske odgovornosti - javnopravna odškodninska odgovornost države - imisije - hrup zaradi prometa - avtocesta - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost - obstoj protipravnosti - opustitev dolžnega ravnanja - ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa - predpisane mejne vrednosti emisije - obseg prekoračitve - uresničevanje javnega interesa - prizadetost posameznikovih interesov - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke zaradi imisij (hrupa zaradi avtoceste) utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena OZ in ne 26. člena Ustave RS.
Težišče spora mora biti na presoji vseh mogočih ukrepov obeh strani ter na tehtanju nasprotujočih si interesov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054354
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 96. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 15, 24, 26.
predlog za dopustitev revizije - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - vzročna zveza - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali je toženka v okoliščinah konkretnega primera pri izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja ravnala protipravno? in
2) Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke, ki je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavno ogroženem območju, in nastalo škodo na nepremičnini revidentke?
predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj izrazito hipotetična možnost, da bi na odločanje (v njuno škodo) vplivala okoliščina, da je sedanja predsednica Okrajnega sodišča v B, ki je družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (tožnik in ti osebi imajo torej vsak v »svoji« pravdi istega nasprotnika), do pred šestimi leti sodniško funkcijo opravljala prav na Okrajnem sodišču v A in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, ne more pomeniti »drugega tehtnega razloga« iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ki je nepokretna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlagatelja v predlogu ne postavljata konkretnega vprašanja niti ne navajata okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost izpostavljenih pravnih vprašanj. Prav tako ne uspeta z ničemer omajati zaključka sodišč o posesti tožencev, ki temeljijo na z njune strani neprerekanih dejstvih. Toženca s ponavljanjem pritožbenih trditev, ne da bi se pri tem sploh poskušala soočiti z razlogi v izpodbijani sodbi, tega zaključka ne moreta omajati.
Čeprav toženki ni mogoče očitati, da je ravnala diskriminatorno (prvi odstavek 14. člena Ustave), iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnika obravnavala različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju, za kar ni imela stvarnega razloga – ravnala je samovoljno.
Toženkino samovoljno ravnanje pomeni kršitev tretjega odstavka 2. člena Zdru-1 in drugega odstavka 14. člena Ustave
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden je tudi njen pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo dolžnice z Okrajnim sodiščem na Jesenicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) Ali je 2. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča dovoljeno razlagati na način, ki izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih?
2) Kako na potrebnost in možnost določitve obsega pripadajočega zemljišča na delu zemljišča, na katerem stoji greznica in po katerem potekajo dostopi do greznice, vpliva sprememba predpisa, ki prepoveduje dosedanjo uporabo greznic?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00054122
OZ člen 15, 83. ZSV člen 92, 92/1, 96, 100, 100/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 4, 5, 12.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054126
URS člen 23. ZD člen 32. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054133
URS člen 22. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1. ZIZ člen 167, 183, 183/1, 183/4, 184, 185, 185/1, 185/4, 188, 188/1, 188/2, 189, 189/1, 189/2, 189/3. KZ-1 člen 216, 216/2.
ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica stranke sodelovati v postopku - pravica do izvedbe dokaza - substanciranje dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sporna javna dražba ni potekala povsem običajno: sodišče je odredilo odmor (na predlog enega izmed dražiteljev) neposredno po tem, ko je toženka po začetku javne dražbe ob 11.28 ponudila izklicno (najnižjo) ceno, torej že pred tem, ko bi drugi dražitelji oddali svojo ponudbo. Potek dražbe, ko je eden od več dražiteljev ponudil najnižjo (izklicno) ceno, je bil pričakovan in ni mogel biti presenečenje za nikogar. Izhajajoč iz namena odmora med javno dražbo, katerega namen je razmislek, zlasti o ponudbi višje cene (pooblaščenec dražitelja na primer lahko v tem času pridobi navodila dražitelja), je odmor logičen, ko je cena že pomembneje zvišana - tedaj ponudnik v resnici potrebuje nekaj minut za odločitev, ali naj ponudi (še) višjo ceno.
Sporno dogajanje v povezavi z dejstvom, da po odmoru nihče od dražiteljev ni ponudil višje cene, sicer ni neposredni dokaz o nezakonitem dogovarjanju med (vsaj nekaterimi) dražitelji v času odmora, lahko je le indic, na podlagi katerega bi sodišče v povezavi z neposrednimi dokazi ali z drugimi indici sklepalo o resničnosti tožničinih trditev o dogovoru med ponudniki. Edini neposreden dokaz za dokazovanje tega pravno pomembnega dejstva bi bilo zaslišanje tistih, ki so pri tem dogovarjanju sodelovali, torej ponudnikov na sporni dražbi. Prav njihovo zaslišanje (razen zaslišanje osebe, ki je dražila za toženko) pa je predlagala tožnica. To je od sodišča prve stopnje zahtevalo previdnost in posebno preudarnost pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo oziroma izvedbo katerih dokazov bo zavrnilo.
Nižji sodišči sta tožničine trditve o domnevnem dogovarjanju med dražitelji prestrogo ocenili kot pavšalne. Nepravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje o nesubstanciranosti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da tožnica ni zatrjevala, kakšen naj bi bil dogovor med dražitelji. Tožnica je namreč navedla, na podlagi katerih okoliščin sklepa, da je med dražitelji prišlo do dogovora in posledično usklajenega ravnanja, zato je bila sporna nepremičnina kupljena za veliko nižjo ceno, kot bi bila sicer, če bi se dražba nadaljevala brez odmora. To logično predpostavlja, da so se dražitelji dogovorili, da bo nepremičnino kupila toženka po najnižji (izklicni) ceni. Ker tožnica na dražbi ni bila prisotna, ji bolj natančna vsebina morebitnega dogovora med dražitelji ni mogla biti znana.
Zahteva po substanciranosti mora biti v sorazmerju z možnostjo stranke do dostopa informacij. S tem ko je sodišče prestrogo razlagalo tožničino dolžnost glede trditvenega bremena, ji je naložilo nesorazmerno breme, ki ga objektivno gledano in kljub dolžni skrbnosti sploh ni mogla izpolniti. Postavljena je bila v položaj, ko je bilo na njej dokazno breme, a ji je bila hkrati odvzeta realna možnost, da svoje trditve dokaže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dolžnik sodišču očita pristranskost sodnikov. Njegovi razlogi za prenos pristojnosti so osredotočeni na neupoštevanje njegovega zdravstvenega stanja ter dosledno odločanje v njegovo škodo. Teh okoliščin pa ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00054007
ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - ugotovitev lastninske pravice - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - odplačni prenos - stvarni vložek v gospodarsko družbo - kršitev ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj glede statusa zemljišč, in glede na to - ali je na podlagi 14. člena ZSKZ Republika Slovenija postala ex lege lastnica v IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje navedenih nepremičnin.