pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
V razveljavljenem delu prvostopne odločitve gre za samostojen in obsežen sklop dejstev (trditev prvega tožnika), ki nikoli do sedaj niso bila dokazno presojena, oziroma jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vendar pa glede na strogo zahtevo za sojenje pred sodiščem druge stopnje iz drugega odstavka 355. člena ZPP ta okoliščina še ne omogoča izjemne uporabe prvega odstavka istega člena z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Postopek namreč traja že več kot štirinajst let, kar vsekakor pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Uporaba prvega odstavka iz navedenega razloga bi izvotlila pomen določbe iz drugega odstavka istega člena. Kljub temu pa v spornem primeru pretehta v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovljena okoliščina, da je bila sodba sodišča prve stopnje III P 2345/2007 z dne 6. 2. 2019 glede prvega toženca in druge toženke s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 1758/2019 z dne 12. 2.2020 razveljavljena v III. točki izreka in v celoti v V. točki izreka ter da je bila zadeva v takrat razveljavljenem obsegu že vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar glede na podatke spisa pomeni, da se ta pravdni postopek že tako ali tako nadaljuje oziroma teče pred sodiščem prve stopnje. Vrnitev zadeve tudi glede tu še spornega dela v sojenje pred sodišče prve stopnje tako dodatno ne podaljšuje postopka. Izpodbijana odločitev zato ne krši določbe drugega odstavka 355. člena ZPP, temveč omogoča časovno skladno obravnavanje zadeve v vseh še razveljavljenih delih pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054354
URS člen 26. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 95, 96. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Odlok o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - "OB POTOKU" v naselju Logatec (2000) člen 3, 15, 24, 26.
predlog za dopustitev revizije - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - izdaja gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - občinski prostorski akti - občinski odlok - kota pritličja - poplavno območje - vzročna zveza - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali je toženka v okoliščinah konkretnega primera pri izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja ravnala protipravno? in
2) Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke, ki je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavno ogroženem območju, in nastalo škodo na nepremičnini revidentke?
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Predlagatelja v predlogu ne postavljata konkretnega vprašanja niti ne navajata okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost izpostavljenih pravnih vprašanj. Prav tako ne uspeta z ničemer omajati zaključka sodišč o posesti tožencev, ki temeljijo na z njune strani neprerekanih dejstvih. Toženca s ponavljanjem pritožbenih trditev, ne da bi se pri tem sploh poskušala soočiti z razlogi v izpodbijani sodbi, tega zaključka ne moreta omajati.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - deljena odgovornost - vezanost na tožbeni zahtevek - sorazmerno zmanjšana odškodnina zaradi prispevka oškodovanca - razpravno načelo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 30% temelju odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke tudi proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, torej ali lahko tožbenemu zahtevku ugodi le do višine 30% postavljenega tožbenega zahtevka.
Čeprav toženki ni mogoče očitati, da je ravnala diskriminatorno (prvi odstavek 14. člena Ustave), iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnika obravnavala različno od drugih članov, ki so se znašli v enakem položaju, za kar ni imela stvarnega razloga – ravnala je samovoljno.
Toženkino samovoljno ravnanje pomeni kršitev tretjega odstavka 2. člena Zdru-1 in drugega odstavka 14. člena Ustave
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - spor o pristojnosti - stalno in začasno prebivališče stranke - stalno prebivališče toženca - začasno prebivališče - ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost
V obravnavani zadevi je odločilno, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00055117
URS člen 26. OZ člen 133, 133/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - podlage odškodninske odgovornosti - javnopravna odškodninska odgovornost države - imisije - hrup zaradi prometa - avtocesta - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost - obstoj protipravnosti - opustitev dolžnega ravnanja - ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa - predpisane mejne vrednosti emisije - obseg prekoračitve - uresničevanje javnega interesa - prizadetost posameznikovih interesov - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke zaradi imisij (hrupa zaradi avtoceste) utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena OZ in ne 26. člena Ustave RS.
Težišče spora mora biti na presoji vseh mogočih ukrepov obeh strani ter na tehtanju nasprotujočih si interesov.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
1) Ali je 2. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča dovoljeno razlagati na način, ki izključuje možnost določitve pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih?
2) Kako na potrebnost in možnost določitve obsega pripadajočega zemljišča na delu zemljišča, na katerem stoji greznica in po katerem potekajo dostopi do greznice, vpliva sprememba predpisa, ki prepoveduje dosedanjo uporabo greznic?
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054534
URS člen 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3. ZN člen 4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
predlog za dopustitev revizije - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - neosebna vročitev - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga
ZPP v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje.
Pooblaščenki tožeče stranke je bila sodba sodišča druge stopnje z navadno vročitvijo vročena 30. 9. 2021 v poštni predal (139.b člen ZPP). Pri vročanju v poštni predal velja, da se neosebno vročena pisanja štejejo za vročena takoj (četrti odstavek 139.b člena ZPP).
Predlog, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke na Vrhovno sodišče vložila s priporočeno pošiljko v sredo, 3. 11. 2021, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotne udeleženke, ki je nepokretna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka trenutno biva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo dolžnice z Okrajnim sodiščem na Jesenicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče nasprotne udeleženke, ki jo je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Ljutomeru. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru kot pa pred Okrajnim sodiščem na Murski Soboti.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - državni odvetnik kot stranka v postopku - mediator z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
To, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Na sojenje tudi ne smejo vplivati okoliščine, da je tretji predlagatelj sodelavec novinarke A. A., ki naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice, in da naj bi Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodili konkretni postopek. Pomembna pa je v predlogu zatrjevana okoliščina, da je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako povezana s tamkajšnjimi sodniki. Slednje pa pomeni, da so se med drugo predlagateljico, ki je sedaj stranka v nepravdnem postopku, in sodniki sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med (državnimi) odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti druge predlagateljice na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti druge predlagateljice na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v civilnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi.
Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati.
Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.
ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 133/4. URS člen 26, 71.
predlog za dopustitev revizije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - rekonstrukcija ceste - javna pot - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je druga toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica okrajnega sodišča kot stranka v postopku pred okrožnim sodiščem - zavrnitev predloga
V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka, zaposlena kot zapisnikarica na okrajnem sodišču, dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti. Okrajno sodišče je res organizacijska enota okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.