povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžne skrbnosti - opustitev dolžnega ravnanja - malomarno ravnanje - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - najemodajalec - protipravna opustitev dolžnih ukrepov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe (v tem primeru zavarovanca toženke, najemodajalca cevi) sledi malomarno ravnanje druge osebe (v tem primeru tožnikovega delodajalca, najemnika cevi), bi kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - neprofitna najemnina za stanovanje - lastninska pravica - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054126
URS člen 23. ZD člen 32. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče Višjega sodišča v izpodbijani sodbi, ko presoja utemeljenost tožbenega zahtevka po 32. členu ZD, o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladno s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa je Višje sodišče s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabilo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP in zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP.
predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Zgolj izrazito hipotetična možnost, da bi na odločanje (v njuno škodo) vplivala okoliščina, da je sedanja predsednica Okrajnega sodišča v B, ki je družinsko povezana z osebama, ki tožita toženca v drugi zadevi (tožnik in ti osebi imajo torej vsak v »svoji« pravdi istega nasprotnika), do pred šestimi leti sodniško funkcijo opravljala prav na Okrajnem sodišču v A in pozna (pravdne) sodnike tega sodišča, ne more pomeniti »drugega tehtnega razloga« iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dolžnik sodišču očita pristranskost sodnikov. Njegovi razlogi za prenos pristojnosti so osredotočeni na neupoštevanje njegovega zdravstvenega stanja ter dosledno odločanje v njegovo škodo. Teh okoliščin pa ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054133
URS člen 22. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1. ZIZ člen 167, 183, 183/1, 183/4, 184, 185, 185/1, 185/4, 188, 188/1, 188/2, 189, 189/1, 189/2, 189/3. KZ-1 člen 216, 216/2.
ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica stranke sodelovati v postopku - pravica do izvedbe dokaza - substanciranje dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sporna javna dražba ni potekala povsem običajno: sodišče je odredilo odmor (na predlog enega izmed dražiteljev) neposredno po tem, ko je toženka po začetku javne dražbe ob 11.28 ponudila izklicno (najnižjo) ceno, torej že pred tem, ko bi drugi dražitelji oddali svojo ponudbo. Potek dražbe, ko je eden od več dražiteljev ponudil najnižjo (izklicno) ceno, je bil pričakovan in ni mogel biti presenečenje za nikogar. Izhajajoč iz namena odmora med javno dražbo, katerega namen je razmislek, zlasti o ponudbi višje cene (pooblaščenec dražitelja na primer lahko v tem času pridobi navodila dražitelja), je odmor logičen, ko je cena že pomembneje zvišana - tedaj ponudnik v resnici potrebuje nekaj minut za odločitev, ali naj ponudi (še) višjo ceno.
Sporno dogajanje v povezavi z dejstvom, da po odmoru nihče od dražiteljev ni ponudil višje cene, sicer ni neposredni dokaz o nezakonitem dogovarjanju med (vsaj nekaterimi) dražitelji v času odmora, lahko je le indic, na podlagi katerega bi sodišče v povezavi z neposrednimi dokazi ali z drugimi indici sklepalo o resničnosti tožničinih trditev o dogovoru med ponudniki. Edini neposreden dokaz za dokazovanje tega pravno pomembnega dejstva bi bilo zaslišanje tistih, ki so pri tem dogovarjanju sodelovali, torej ponudnikov na sporni dražbi. Prav njihovo zaslišanje (razen zaslišanje osebe, ki je dražila za toženko) pa je predlagala tožnica. To je od sodišča prve stopnje zahtevalo previdnost in posebno preudarnost pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo oziroma izvedbo katerih dokazov bo zavrnilo.
Nižji sodišči sta tožničine trditve o domnevnem dogovarjanju med dražitelji prestrogo ocenili kot pavšalne. Nepravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje o nesubstanciranosti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da tožnica ni zatrjevala, kakšen naj bi bil dogovor med dražitelji. Tožnica je namreč navedla, na podlagi katerih okoliščin sklepa, da je med dražitelji prišlo do dogovora in posledično usklajenega ravnanja, zato je bila sporna nepremičnina kupljena za veliko nižjo ceno, kot bi bila sicer, če bi se dražba nadaljevala brez odmora. To logično predpostavlja, da so se dražitelji dogovorili, da bo nepremičnino kupila toženka po najnižji (izklicni) ceni. Ker tožnica na dražbi ni bila prisotna, ji bolj natančna vsebina morebitnega dogovora med dražitelji ni mogla biti znana.
Zahteva po substanciranosti mora biti v sorazmerju z možnostjo stranke do dostopa informacij. S tem ko je sodišče prestrogo razlagalo tožničino dolžnost glede trditvenega bremena, ji je naložilo nesorazmerno breme, ki ga objektivno gledano in kljub dolžni skrbnosti sploh ni mogla izpolniti. Postavljena je bila v položaj, ko je bilo na njej dokazno breme, a ji je bila hkrati odvzeta realna možnost, da svoje trditve dokaže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00054350
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - dogovor o nastanku solastnine - obličnost pravnih poslov med zakonci - notarski zapis - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu 2. odst. 48. čl. SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 2. odst. 351. čl. ZPP?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden je tudi njen pregled s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 367a, 367b, 367b/2, 367c. ZBPP člen 11, 11/1, 11/2.
predlog za dopustitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - odškodninski spor - medicinska napaka (zdravniška napaka) - nepravilno zdravljenje - postavitev izvedenca - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vročitev spremenjene odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za dopustitev revizije - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo, dano zakoncu - zavrnitev predloga