CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS00054362
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - finančni popravek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - pravilo o dokaznem bremenu - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da sta med strankami postopka tudi sodnici na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina, ki utemeljuje prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - neporavnane obveznosti - opomin s pozivom na plačilo - odstop od pogodbe - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni naslov - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodilo le glede tistega dela obresti, glede katerega ni bila dogovorjena neposredna izvršljivost dogovora o hipoteki, sicer pa je njen ugovor zavrnilo. Poudarilo je, da dolžnica res ni bila stranka samega sporazuma in ni sama dala soglasja za neposredno izvršljivost, jo pa ta dogovor veže na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da dolžnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - lastninska pravica - zemljiška knjiga - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - sodna poravnava - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - pridobitev zastavne pravice - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka), ki jo je upnik pridobil v izvršilnem postopku na podlagi izdanega sklepa o izvršbi na nepremičnino, prednost pred lastninsko pravico, ki jo je tretji pred vpisom hipoteke pridobil na izviren (originaren) način v času trajanja zakonske zveze, vendar daljše časovno obdobje svoje lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, jo je pa uveljavljal v izvršilnem postopku z ugovorom tretjega (64. člen ZIZ).
izločitev sodnika - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nujna delegacija
Obstoj drugih tehtnih razlogov bo podan šele tedaj, ko bi moralo biti izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne bi moglo postopati (tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo ekonomičnosti postopka - sedež oziroma bivališče strank v sporu - prenos pristojnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je že v več zadevah, v katerih je šlo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, preneslo pristojnost na bližnje sodišče. V vseh navedenih zadevah je bilo očitno, da bi bilo treba oskrbovanca doma starejših oseb prepeljati na drug konec Slovenije ali pa, da bi na drug konec Slovenije moral potovati razpravljajoči sodnik.
V obravnavani zadevi razdalja ni tako velika.
Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nerazumno dolgo trajanje postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - zavrnitev predloga
Nerazumno dolgo trajanje postopka stranko v resnici prizadeva v pravici do sojenja v razumnem roku, ki je sestavni del ustavne pravice iz 23. člena Ustave. A pravno zdravilo zoper takšno protipravno stanje ni vsebovano v institutu iz 67. člena ZPP, marveč v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ker so torej stranki na voljo pravna sredstva iz 3. člena navedenega zakona, je Vrhovno sodišče strankin predlog po 67. členu ZPP zavrnilo.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - postavitev izvedenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - odvetnik - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/5, 42, 61, 62.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Predlagajoče sodišče utemeljeno opozarja, da bo obvezno zaslišanje nasprotne udeleženke, na podlagi drugega odstavka 62. člena ZNP-1 treba opraviti v domu, kjer sedaj živi, prav tako pa jo bo moral pregledati tudi izvedenec medicinske stroke v skladu z določbo 61. in 62. člena ZNP-1 in se bo tudi ta pregled in ves nadaljnji postopek lažje in z manjšimi stroški kot na krajevno pristojnem sodišču, izvedel na drugem, bližjem stvarno pristojnem sodišču.
Določilo 288. člena OZ velja tudi za neposlovne (odškodninske terjatve. Zaradi zmanjšanja inflacije, ustalitve obrestne mere zamudnih obresti, uveljavitve nove zakonodaje, ki omogoča prisojo zamudnih obresti od zamude dolžnika s poravnavo neposlovnih odškodninskih terjatev ter ustrezno valorizacijo odškodnin in plačanih akontacij, so vsi parametri za določitev odškodninske obveznosti od njene zapadlosti določljivi. Ker tudi sicer v načinu prenehanja obveznosti z izpolnitvijo ni videti pomembnejših razlik med poslovnimi in neposlovnimi obveznostmi, ni (več) okoliščin, ki bi utemeljevale razlago, da 288. člen OZ za neposlovne (odškodninske) terjatve ne velja.
Čeprav je tožnik opozarjal na nejasnost določil Tabele invalidnosti, je v resnici zahteval ugotovitev višje stopnje invalidnosti zaradi drugih poškodb in hujših poledic poškodbe skočnega sklepa. Tožnik se je torej zavzemal za prisojo višjega odstotka zavarovalne vsote na podlagi Tabele invalidnosti, vendar pa spornosti načina določitve (izračuna) invalidnine ni izpostavljal, še tudi v pritožbi pa ni zmogel argumentirano vzpostaviti dvom v spornost (in nejasnost) načina, ki ga je pojasnila tožena stranka v skladu z uvodnimi določbami Tabele invalidnosti.