predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nepravdni postopek - demenca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS00054362
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - finančni popravek - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - pravilo o dokaznem bremenu - zavrnitev predloga
URS člen 50, 50/2, 51, 51/1. ZZVZZ člen 62, 62/1, 62/2, 62/2-6, 62b, 62b/1, 62b/1-1, 62b/1-4, 62b/1-5, 62b/8, 63, 75. ZPacP člen 25, 25/1.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zavarovalna pogodba - čakalna doba - bolnišnično zdravljenje - zavarovalno kritje - zdravstvena storitev - obračun stroškov - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - splošni dogovor - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov ob odsotnosti zakonskega pooblastila ne more dodatno omejiti pravic zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Iz zakona ne izhaja, da bi se vse storitve znotraj ene hospitalizacije obravnavale skupaj/enotno, zato ni pomembno, ali je imel zavarovanec ob hospitalizaciji sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali ne. Ključno je, ali je bil zavarovan na dan, ko je bila storitev opravljena, in ali je do takrat že nastopilo kritje po zavarovalni pogodbi. Po poteku tri mesečne čakalne dobe, ki predstavlja primerno ravnovesje med pravicami zavarovanca in zavarovalnico, izvajalec plačila zdravstvene storitve ne more zahtevati od pacienta.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00054017
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 134.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je odločitev sodišča, ki predlagatelju prepoveduje
– objavljanje podatkov iz osebne družinske zgodovine in družinskega debla tožnikov ter
– objavljanje fotografij iz družinskih albumov, fotografij iz otroških let, fotografij iz časa šolanja oz. izobraževanja, fotografij s počitnic oz. dopustovanja, katera vsebina se nanaša na osebno in družinsko življenje tožnikov,
glede na okoliščine primera pravilna, ali pa takšna odločitev prekomerno posega v ustavno pravico predlagatelja oz. tožene stranke do svobode izražanja?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - vložitev kazenske ovadbe zoper sodnike pristojnega sodišča - načelo nepristranskosti - dvom o nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - zavrnitev predloga
Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj - v obravnavanem primeru torej nasprotni udeleženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter Višjega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.
Prav tako pristojno sodišče v postopku za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ne bo odločalo o obstoju očitanih kaznivih dejanj oziroma o pravilnosti in zakonitosti sodniških odločitev v njegovih drugih zadevah. Nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z izidom drugih postopkov pred pristojnim sodiščem pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
dopuščena revizija - splošni pogoji - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - odprto sojenje - pravica do izjave v postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - dolžnost izvedbe naroka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v zvezi z na prvi stopnji neizvedenim dokazom (izvedencem) tožniku odreklo možnost sodelovanja in ga prikrajšalo v pravici do izjave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - prenehanje - zavrnitev predloga
Prvotni prenos pristojnosti za odločanje v pritožbenem postopku na Višje sodišče v Kopru ni bil le začasen – ne more učinkovati le, dokler razlog za prenos obstaja, potem pa prenehati. Višje sodišče v Kopru zato ostaja pristojno za odločanje, razen če bi se na njegovi strani pojavil razlog, ki bi utemeljeval novo delegacijo pristojnosti na drugo sodišče. To pomeni, da bi toženec moral izkazati, da so podani tehtni razlogi za tak prenos (npr. dvom v objektivno nepristranskost koprskega sodišča) ali da bi se postopek lažje opravil pred drugim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054535
ZFPPIPP člen 391, 391/1. ZFPPIPP-G člen 19, 34, 34/2. URS člen 155.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - ožje povezane osebe - obdobje izpodbojnosti - novela ZFPPIPP-G - prehodne in končne določbe - poseg v pričakovane pravice - prepoved retroaktivnosti - neustavna zakonska določba - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Z odločbo št. U-I-397/20 z dne 2. 12. 2012 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP-G v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena ZFPPIPP za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve (26. 4. 2016) obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo. S tem je pritrdilo zahtevi, s katero je revizijsko sodišče izpodbijalo omenjeno določbo drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G, ter odgovorilo na zastavljeno revizijsko vprašanje.
Razveljavitev protiustavne določbe drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP-G pomeni, da je obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja enako, kot je bilo pred novelo ZFPPIPP-G, torej tri leta.
dopuščena revizija - lastninska pravica - zemljiška knjiga - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - sodna poravnava - izvršilni postopek - sklep o izvršbi - pridobitev zastavne pravice - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka), ki jo je upnik pridobil v izvršilnem postopku na podlagi izdanega sklepa o izvršbi na nepremičnino, prednost pred lastninsko pravico, ki jo je tretji pred vpisom hipoteke pridobil na izviren (originaren) način v času trajanja zakonske zveze, vendar daljše časovno obdobje svoje lastninske pravice ni vpisal v zemljiško knjigo, jo je pa uveljavljal v izvršilnem postopku z ugovorom tretjega (64. člen ZIZ).
ZPP člen 25, 25/2, 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 17, 18, 18/2, 42, 61, 62.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje nasprotnega udeleženca - postavitev izvedenca - ugoditev predlogu
Postopek se je pričel pri pristojnem sodišču - Okrajnem sodišču v Škofji Loki (17. člen ZNP-1). Vendar pa v nepravdnem postopku ne velja dosledno pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), saj sodišče, ki vodi postopek, tega lahko odstopi drugemu pristojnemu sodišču, kadar se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, če je očitno, da se bo pred drugim sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb, ki ne skrbijo zase (forum non conveniens; citirani drugi odstavek 18. člen ZNP-1).
Sodišče pravilno ugotavlja, da bo v tem postopku treba zaslišati nasprotno udeleženko (61. člen ZNP-1), pregled bo moral opraviti tudi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Postopek, ki se je sicer res že pričel in so bila v njem že opravljene določene procesne aktivnosti, se bo tako lažje in z manjšimi stroški z izvedbo najpomembnejših procesnih dejanj nadaljeval na Okrajnem sodišču v Velenju – torej na sodišču na območju, kjer udeleženka dejansko prebiva.
Drugostopenjsko sodišče je odškodnino odmerilo v višini, ki za 2.000,00 EUR presega zavarovalno vsoto, pri čemer iz obrazložitve njegove sodbe ni razvidno, ali je tako odločilo zaradi presoje, da je - in iz katerih razlogov - ugovor pasivne legitimacije za znesek nad zavarovalno vsoto neutemeljen. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti ter je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo procesnih pravil iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - objektivna nepristranskost - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - višji pravosodni svetovalec
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.
Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je prva tožnica sodnica, ki sodniško funkcijo opravlja prav na pristojnem Okrajnem sodišču v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja tega sodišča. Zaradi varovanja objektivne nepristranskosti sojenja je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da sta med strankami postopka tudi sodnici na sodišču, ki naj bi obravnavalo zadevo, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina, ki utemeljuje prenos pristojnosti.