predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravnost - namen zaničevanja - dokazna ocena - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDZdr člen 74.
predlog za dopustitev revizije - duševno zdravje - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zavrnitev predloga
Ko tožena stranka odgovarja za vso tožnikovo nepremoženjsko škodo, sodišče presodi, koliko bi glede na vse okoliščine primera in upoštevaje merila iz 179. člena OZ, za škodo, ki jo je ugotovilo, znašala pravična denarna odškodnina. Če ugotovljena pravična denarna odškodnina presega tožbeni zahtevek, sodišče zahtevku v celoti ugodi (prisodi odškodnino (le) v višini zahtevka). Enako tudi, če sta zneska enaka. Če je pravična denarna odškodnina nižja od zahtevka, zahtevku ugodi delno in ga v neutemeljenem delu zavrne (prvi odstavek 2. člena ZPP). Ko je odgovornost deljena, sodišče odškodnino v višini, kot bi jo v pravkar opisanih položajih prisodilo oškodovancu ob predpostavki polne odgovornosti tožene stranke, zmanjša za delež, ki ustreza oškodovančevi odgovornosti za škodo.
V prvem primeru, ki se v bistvenem ujema z obravnavanim, torej sodišče potem, ko presodi, da bi bil oškodovanec upravičen do višje odškodnine od vtoževane, pravično (in ne nižjo, zahtevano) odškodnino zmanjša za delež oškodovančeve odgovornosti, ter mu jo lahko nato prisodi največ do višine zahtevka. Načelo dispozitivnosti s tem, tako se je sodna praksa že izrekla, ni kršeno.
Sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pri ugotovljenem 30% temelju odškodninske odgovornosti zavarovanca toženke ni proporcionalno vezano na tožbeni zahtevek, odškodnino pa lahko prisodi le znotraj zahtevka.
ZPP člen 24, 25, 25/2. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-57. ZS člen 114, 114/3, 114/4.
spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - katastrska občina - ugoditev predlogu
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila, katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO.
Stalno prebivališče dolžnika, glede katerega upnika predlaga izvršbo na denarno terjatev se nahaja na naslovu, ki je na območju katastrske občine Kozje. Ta v skladu s 57. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje občine Šmarje pri Jelšah in s tem v pristojnost Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah
predlog za dopustitev revizije - odločanje na podlagi stanja spisa - sodba na podlagi stanja spisa - pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa - zavrnitev predloga
ZPP člen 196, 199, 199/1, 199/2, 201, 201/2, 202, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. SZ člen 117 - 123.
predlog za dopustitev revizije - stranska intervencija - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - vložitev izrednega pravnega sredstva - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z razlago drugega odstavka 201. člena ZPP, po nasprotnem razlogovanju, osebe, katerih udeležba je bila (pravnomočno) zavrnjena, nimajo pravice samostojno vložiti predloga za dopustitev revizije zoper sodbo.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izbirna krajevna pristojnost - navedba tožene stranke - več tožencev - zavrnitev predloga
Prvi odstavek 47. člena ZPP določa, da je (kadar ni izključne pristojnosti) za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Kadar je toženih več strank, je tožniku prepuščeno, koga bo navedel kot prvega, s čimer mu je praviloma dana možnost izbire pristojnega sodišča (zato tudi govorimo o izbirni pristojnosti). Za to, da se njegova izbira izniči, morajo biti podani prepričljivi razlogi za delegacijo, ki pa v konkretnem primeru niso.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Predlog se zavrne.
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino tožnik pavšalno zatrjuje, a z ničemer ne izkaže. Izraža predvsem nezadovoljstvo nad delom sodišč z območja Višjega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00059455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - avtorska in podjemna pogodba - avtorsko delo - neupravičena obogatitev - soglasje sveta zavoda - zavrnitev predloga
Tožnik je zahteval plačilo 16.525,02 EUR, ki se nanaša na dela, ki jih je opravil po osnutkih avtorskih in podjemnih pogodb v obdobju od septembra 2015 do januarja 2017. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Vrhovno sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00058295
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - osebni stiki - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - zavračanje stikov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, v kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani.