odškodninska odgovornost lastnika domače živali - odgovornost imetnika psa - ugriz psa - nevaren pes - dolžno varstvo nad psom - soprispevek oškodovanca - stopnja krivde oškodovanca - deljena odgovornost za škodo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Če je pes nevaren, mora njegov imetnik varstvo in nadzorstvo prilagoditi takim lastnostim psa in predvideti možne nevarne situacije, še posebej tiste, na katere kažejo pretekle izkušnje ali celo že pretekli škodni dogodki.
Tožnika kljub namestitvi opozorilne table in verigi, ki je segala 40 cm do mejne črte med dvoriščem in javno potjo, ob dejstvu, da sta vedela za agresivno naravo svojega psa ter da je bilo dvorišče odprto in z ničemer ločeno od poti, nista poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo nad svojim psom.
Določilo 288. člena OZ velja tudi za neposlovne (odškodninske terjatve. Zaradi zmanjšanja inflacije, ustalitve obrestne mere zamudnih obresti, uveljavitve nove zakonodaje, ki omogoča prisojo zamudnih obresti od zamude dolžnika s poravnavo neposlovnih odškodninskih terjatev ter ustrezno valorizacijo odškodnin in plačanih akontacij, so vsi parametri za določitev odškodninske obveznosti od njene zapadlosti določljivi. Ker tudi sicer v načinu prenehanja obveznosti z izpolnitvijo ni videti pomembnejših razlik med poslovnimi in neposlovnimi obveznostmi, ni (več) okoliščin, ki bi utemeljevale razlago, da 288. člen OZ za neposlovne (odškodninske) terjatve ne velja.
Čeprav je tožnik opozarjal na nejasnost določil Tabele invalidnosti, je v resnici zahteval ugotovitev višje stopnje invalidnosti zaradi drugih poškodb in hujših poledic poškodbe skočnega sklepa. Tožnik se je torej zavzemal za prisojo višjega odstotka zavarovalne vsote na podlagi Tabele invalidnosti, vendar pa spornosti načina določitve (izračuna) invalidnine ni izpostavljal, še tudi v pritožbi pa ni zmogel argumentirano vzpostaviti dvom v spornost (in nejasnost) načina, ki ga je pojasnila tožena stranka v skladu z uvodnimi določbami Tabele invalidnosti.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/5, 42, 61, 62.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - ugoditev predlogu
Predlagajoče sodišče utemeljeno opozarja, da bo obvezno zaslišanje nasprotne udeleženke, na podlagi drugega odstavka 62. člena ZNP-1 treba opraviti v domu, kjer sedaj živi, prav tako pa jo bo moral pregledati tudi izvedenec medicinske stroke v skladu z določbo 61. in 62. člena ZNP-1 in se bo tudi ta pregled in ves nadaljnji postopek lažje in z manjšimi stroški kot na krajevno pristojnem sodišču, izvedel na drugem, bližjem stvarno pristojnem sodišču.
Vpetost zakonitega zastopnika tožene stranke v lokalno okolje sama po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi bila zaradi tega razloga lahko ogrožena nepristranskost sojenja. Konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo drugače, oziroma katere konkretne vezi naj bi obstajale med zakonitim zastopnikom tožene stranke in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, da bi v javnosti vzbujale dvom v nepristransko sojenja, tožnik sploh ne navede.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni naslov - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Izvršilno sodišče je ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi ugodilo le glede tistega dela obresti, glede katerega ni bila dogovorjena neposredna izvršljivost dogovora o hipoteki, sicer pa je njen ugovor zavrnilo. Poudarilo je, da dolžnica res ni bila stranka samega sporazuma in ni sama dala soglasja za neposredno izvršljivost, jo pa ta dogovor veže na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da se neposredna izvršljivost notarskega zapisa zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da dolžnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00054064
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - povrnitev premoženjske škode - prikrito izplačilo dobička - vrsta škode - refleksna škoda - odsevna škoda - oškodovanje družbe - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - odvetnik - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča, v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti.
izločitev sodnika - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nujna delegacija
Obstoj drugih tehtnih razlogov bo podan šele tedaj, ko bi moralo biti izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne bi moglo postopati (tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišč - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi domnevno protipravnega ravnanja pristojnega sodišča oziroma sodnic tega sodišča. To predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo z odločanjem o tožnikovem zahtevku pri tem sodišču lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.