vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izvršilni naslov - razpolagalni pravni posel - veljavnost pravnega posla - opredelitev nepremičnin v pogodbi - istovetnost nepremičnine - trditve stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Ponujeno procesno gradivo upnic je bilo vseskozi usmerjeno v utemeljevanje in dokazovanje neobstoja perfektnega pravnega posla, zato je višje sodišče s tem, ko se ni ukvarjalo z nasprotujočimi si trditvami strank izvršilnega postopka o obstoju istovetnosti nepremičnin, zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ni namreč mogoče šteti, da upnici nista oporekali istovetnosti nepremičnin oziroma da sta jo zanikali brez razlogov. Nenazadnje namen zanikanja tega dejstva jasno izhaja iz njunih siceršnjih navedb že ves čas postopka.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastnika - odstranitev stvari in objektov - zimski vrt - večstanovanjska stavba - sprememba zunanjega videza stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupne dele - soglasje etažnih lastnikov - skupno upravljanje večstanovanjske stavbe - ustavnoskladna razlaga - ravnotežje kolidirajočih pravic - pritrdilno ločeno mnenje - dopuščena revizija
Pojem spremembe zunanjega videza večstanovanjske stavbe po prvem odstavku 15. člena SZ-1 je treba razlagati ustavno skladno in skrbno poiskati ravnotežje kolidirajočih pravic pri odgovoru na vprašanje, za kakšno izvedbeno delo v posameznem delu, ki spreminja zunanji videz večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje ostalih etažnih lastnikov.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje - dokaz z izvedencem - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je neprepričljiva obrazložitev sodišča druge stopnje, da je bila njegova izjava v prispevek vključena le zaradi uvodnih besed novinarja o prepletenosti s politiko, in da tožnik v zvezi s finančnim zlomom D. in njenim vplivom na poslovanje drugih slovenskih podjetij in bank ni bil omenjen. Ne glede na to, da se je vsebina tožnikove izjave res nanašala na njegovo lobiranje pri politiki, pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila, glede na zgoraj povzeto celotno novinarjevo uvodno napoved, v prispevek vključena zato, ker je bil prav tožnik, poleg e. e. in F. F., ki sta v času finančnega zloma vodila D., najbolj javno izpostavljen kot soodgovoren za poslovanje njenih gospodarskih družb. Zato Vrhovno sodišče soglaša s tožnikom, da je napačna nadaljnja odločitev sodišča druge stopnje, da bi imel lahko pravni interes le za popravek svoje objavljene izjave, ne pa tudi glede ostale vsebine prispevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00075847
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 17, 17/1, 18, 18/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost sodišč - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - uveljavljanje zahtevka zoper proizvajalca - garancija - splošna pristojnost - stalno prebivališče toženca - zavrnitev revizije
Ob doslednem upoštevanju sodne prakse Sodišča EU ter načela ozke evro-avtonomne razlage pojma "druga pogodbena stranka”, načela restriktivne razlage izjem od splošnega pravila o pristojnosti po prebivališču toženca in načela pravne varnosti in predvidljivosti pristojnosti (v spregi z zahtevo po sklenitvi pogodbe) Vrhovno sodišče sodi, da spor med slovenskim kupcem - potrošnikom in francoskim proizvajalcem - garantom ni potrošniški spor. Zato se za določitev pristojnosti ne morejo uporabiti posebne določbe Uredbe št. 1215/2012 glede pristojnosti v potrošniških sporih, ki potrošniku omogočajo vložitev tožbe pred sodiščem po kraju svojega stalnega prebivališča. To pomeni, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o (primarnem in podrednem) tožbenem zahtevku iz naslova (obvezne) garancije.
Tožnik se je pri enajstih letih poškodoval med igro paintball. Nezgoda se je pripetila, ko je tožniku pošlo strelivo. Tedaj je zaklical "stop igra" in se ga namenil dopolniti. Spotoma si je snel zaščitna očala, saj so se ta nenehno rosila. Eden izmed soigralcev je medtem, čeprav med "stop igro" velja premirje, sprožil in tožnika zadel v oko.Bistvo dopuščenega vprašanja je bilo, ali je organizator zadostil standardu skrbnega ravnanja s tem, ko je dal otrokom jasna navodila - tudi to, da si maske nikakor ne smejo sneti, sam pa je bil med igro v varni sobi. Vrhovno sodišče je na vprašanje odgovorilo, da ne. Prvič ne zato, ker nadzor iz varnostne sobe, od koder se na poligon ne vidi in ne sliši, ni noben nadzor. Drugič ne zato, ker je učinkovit nadzor sestavni del nadzorovalne dolžnosti, ko gre za enajstletnike. Tretjič ne zato, ker je igra z uporabo zaščitnih sredstev povsem varna, kakor je bila tudi oglaševana, brez nje pa nevarna in na takšno starši v imenu otrok niso pristali.
- ali sta nižji sodišči s tem, ko sta ugotovili, da je bila med strankama v okviru 5. člena Prodajne pogodbe dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu, zmotno uporabili drugi odstavek 247. člena OZ;
- ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven (250. člen OZ), glede na to, da je zamuda, na katero se pogodbena kazen navezuje, odvisna tudi od okoliščin, na kateri toženca ne moreta v celoti vplivati; in
- ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo 247. člen OZ, ko je odločilo, da je elaborat v zvezi s parcelacijo, ki je bil oddan 4. 3. 2011, postal popoln šele 9. 4. 2013 in ne že 4. 3. 2011.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Zakonski možnosti za odpravo pravne kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti. Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi stran.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - odnos med zapustnikom in dedičem - nedokazane trditve - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil zapustnik v slabih odnosih s svojci iz A. in da se na C. ni varno počutil, ne more imeti nobenega vpliva na krajevno pristojnost sodišča za odločanje v zapuščinskem postopku.
predlog za dopustitev revizije - nadaljevanje prekinjenega postopka - dovoljenost revizije zoper procesni sklep - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je procesni sklep, zoper katerega revizija zoper njega ni dovoljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - vstop novega upnika - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.