zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Zakonski možnosti za odpravo pravne kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti. Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi stran.
sanacija plazu - odgovornost več oseb za isto škodo - porazdelitev odgovornosti - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Če škodo povzroči več oseb in je v njen izvor ter nastajanje hkrati vključen še oškodovančev prispevek, je pomembno, kakšna je narava ravnanj odškodninsko odgovornih povzročiteljev. Lahko so delovali skupaj (kot so delovali prvi trije toženci, ko so opravili izkop materiala na nižje ležečih zemljiščih), lahko pa neodvisno drug od drugega, pri čemer ni mogoče ugotoviti deležev pri povzročeni škodi. Tudi v tem primeru je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Vendar, ko delujejo neodvisno drug od drugega, lahko povzročitelji glede na škodno posledico delujejo na različnih vzročnih ravneh, med drugim tudi s prispevkom na isti vzročni ravni kot oškodovanec. V takem primeru povzročiteljev prispevek, njegovo škodno dejanje, konkurira oškodovančevemu prispevku, zato oškodovančev prispevek zmanjšuje, hkrati pa povečuje skupni delež odgovornosti, ki bremeni solidarno odgovorne sopovzročitelje (seveda pod pogojem, da ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi). To pomeni, da je vse odvisno od tega, kakšna je vzročna narava povzročiteljevega prispevka, tj. komu konkurira in ali je mogoče ugotoviti njegov delež pri povzročeni škodi.
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za stroške domske oskrbe, nastale do izdaje prvostopenjske sodbe,
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnice za bodoče stroške rehabilitacije z osebnim asistentom od izdaje prvostopenjske sodbe dalje,
- ali je sodišče materialno pravo ne/pravilno uporabilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za stroške kilometrine za izvajanje rehabilitacije z obiski tožničine skrbnice (matere) in očeta.
Tožnik se je pri enajstih letih poškodoval med igro paintball. Nezgoda se je pripetila, ko je tožniku pošlo strelivo. Tedaj je zaklical "stop igra" in se ga namenil dopolniti. Spotoma si je snel zaščitna očala, saj so se ta nenehno rosila. Eden izmed soigralcev je medtem, čeprav med "stop igro" velja premirje, sprožil in tožnika zadel v oko.Bistvo dopuščenega vprašanja je bilo, ali je organizator zadostil standardu skrbnega ravnanja s tem, ko je dal otrokom jasna navodila - tudi to, da si maske nikakor ne smejo sneti, sam pa je bil med igro v varni sobi. Vrhovno sodišče je na vprašanje odgovorilo, da ne. Prvič ne zato, ker nadzor iz varnostne sobe, od koder se na poligon ne vidi in ne sliši, ni noben nadzor. Drugič ne zato, ker je učinkovit nadzor sestavni del nadzorovalne dolžnosti, ko gre za enajstletnike. Tretjič ne zato, ker je igra z uporabo zaščitnih sredstev povsem varna, kakor je bila tudi oglaševana, brez nje pa nevarna in na takšno starši v imenu otrok niso pristali.
- ali sta nižji sodišči s tem, ko sta ugotovili, da je bila med strankama v okviru 5. člena Prodajne pogodbe dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu, zmotno uporabili drugi odstavek 247. člena OZ;
- ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven (250. člen OZ), glede na to, da je zamuda, na katero se pogodbena kazen navezuje, odvisna tudi od okoliščin, na kateri toženca ne moreta v celoti vplivati; in
- ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo 247. člen OZ, ko je odločilo, da je elaborat v zvezi s parcelacijo, ki je bil oddan 4. 3. 2011, postal popoln šele 9. 4. 2013 in ne že 4. 3. 2011.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - odnos med zapustnikom in dedičem - nedokazane trditve - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil zapustnik v slabih odnosih s svojci iz A. in da se na C. ni varno počutil, ne more imeti nobenega vpliva na krajevno pristojnost sodišča za odločanje v zapuščinskem postopku.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - bivanje v socialnovarstvenem zavodu - zaslišanje - dokaz z izvedencem - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - ustalitev pristojnosti
Tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v CRP.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izvršilni naslov - razpolagalni pravni posel - veljavnost pravnega posla - opredelitev nepremičnin v pogodbi - istovetnost nepremičnine - trditve stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Ponujeno procesno gradivo upnic je bilo vseskozi usmerjeno v utemeljevanje in dokazovanje neobstoja perfektnega pravnega posla, zato je višje sodišče s tem, ko se ni ukvarjalo z nasprotujočimi si trditvami strank izvršilnega postopka o obstoju istovetnosti nepremičnin, zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ni namreč mogoče šteti, da upnici nista oporekali istovetnosti nepremičnin oziroma da sta jo zanikali brez razlogov. Nenazadnje namen zanikanja tega dejstva jasno izhaja iz njunih siceršnjih navedb že ves čas postopka.
ZZK-1 člen 19. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - tožba na ugotovitev služnosti - stvarna služnost - opis vsebine služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stvarna služnost, ki je ugotovljena z izpodbijano sodbo o nasprotni tožbi, zadostno opredeljena, da ustreza merilom ZZK-1 in da ne omogoča širjenja brez zakonite podlage.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - namestitev v socialnovarstveni zavod - videokonferenca - izvedba dokazov - zaslišanje pridržane osebe - ugoditev predlogu
Glede na to, da se oseba, katero je sodišče v postopku odločanja o namestitvi v socialno varstveni zavod pred izdajo odločbe dolžno zaslišati, nahaja v Mariboru, sodišče v Piranu pa nima možnosti izvesti naroka preko videokonference, saj ne razpolaga z za to potrebno opremo, je zaradi ekonomičnosti postopka smiselno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče - sodišče v Mariboru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051140
ZVPot člen 22, 24, 24/1. ZPP člen 347, 347/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu v CHF z dne 21. 12. 2007 glede na okoliščine zadeve nična,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oz. nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot oziroma prvega odstavka 3. člena Direktive in kriterije za presojo dobre vere pogodbene stranke v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vstop novega upnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora dolžnika zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.