sanacija plazu - odgovornost več oseb za isto škodo - porazdelitev odgovornosti - deljena odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost - solidarne obveznosti - delež odgovornosti za škodo - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Če škodo povzroči več oseb in je v njen izvor ter nastajanje hkrati vključen še oškodovančev prispevek, je pomembno, kakšna je narava ravnanj odškodninsko odgovornih povzročiteljev. Lahko so delovali skupaj (kot so delovali prvi trije toženci, ko so opravili izkop materiala na nižje ležečih zemljiščih), lahko pa neodvisno drug od drugega, pri čemer ni mogoče ugotoviti deležev pri povzročeni škodi. Tudi v tem primeru je odgovornost vseh povzročiteljev solidarna. Vendar, ko delujejo neodvisno drug od drugega, lahko povzročitelji glede na škodno posledico delujejo na različnih vzročnih ravneh, med drugim tudi s prispevkom na isti vzročni ravni kot oškodovanec. V takem primeru povzročiteljev prispevek, njegovo škodno dejanje, konkurira oškodovančevemu prispevku, zato oškodovančev prispevek zmanjšuje, hkrati pa povečuje skupni delež odgovornosti, ki bremeni solidarno odgovorne sopovzročitelje (seveda pod pogojem, da ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi). To pomeni, da je vse odvisno od tega, kakšna je vzročna narava povzročiteljevega prispevka, tj. komu konkurira in ali je mogoče ugotoviti njegov delež pri povzročeni škodi.
predlog za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - škoda zaradi uporabe traktorja - nakladanje tovora s traktorjem - prometna funkcija vozila - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče nepravilno uporabilo 59. člen ZZZDR in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 40 %, za toženko pa 60 %.
ZZK-1 člen 19. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - tožba na ugotovitev služnosti - stvarna služnost - opis vsebine služnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stvarna služnost, ki je ugotovljena z izpodbijano sodbo o nasprotni tožbi, zadostno opredeljena, da ustreza merilom ZZK-1 in da ne omogoča širjenja brez zakonite podlage.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra prebivalstva RS - izbrisani - povrnitev škode - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnica je na podlagi ZPŠOIRSP v upravnem postopku prejela pavšalno odškodnino za 261 mesecev izbrisa v znesku 13.050 EUR. Meni, da je upravičena do višje odškodnine. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnice skupaj znašala 10.750 EUR, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00051346
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 168. ZD člen 132.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - dedovanje - dedna pravica - terjatev do zapuščine
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da pred izdajo sklepa o dedovanju ni mogoče z izvršbo poseči na nepremičnine, ki so predmet dedovanja.
OZ člen 6, 6/3, 131, 131/1, 135. URS člen 26. ZOIzk-1 člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/4.
odškodninski spor - odgovornost države za delo upravnega organa - upravni postopek - izdaja osebne listine - javni uslužbenec - standard potrebne skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teoriji o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljiva škoda - ugoditev reviziji
Ravnanje uradnice, ki ob znatnih razlikah v videzu istovetnosti prosilca za izdajo osebne izkaznice ni preverila še z vpogledom v druge evidence, ki so pri roki in s postavitvijo dodatnih vprašanj, ni v skladu s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti.
Škodo, ki je zaradi preslepitve z lažno osebno izkaznico nastala tožniku, je treba pripisati državi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - združitev pravd v skupno obravnavanje - objektivna nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Iz podatkov spisa izhaja, da je bil v drugi navedeni zadevi, ki je bila delegirana na Okrajno sodišče v Sežani, A. A. tožnik, v tem postopku pa naj bi bil le „iniciator“ (in tudi ni predlagan kot priča). Kakšna je še morebitna druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na videz nepristranskosti (na primer sorodstvena vez med njim in udeleženci v predlogu navedenih postopkov, ki še potekajo na Okrajnem sodišču v Ajdovščini), v predlogu za sedaj ni navedeno.
Skupno obravnavanje več postopkov z istimi ali delno istimi strankami ter dejansko in pravno povezanimi pravdami prav tako lahko narekuje prenos pristojnosti na sodišče, ki bi potem obravnavalo vse združene postopke, vključno s tistim že delegiranim na Okrajno sodišče v Sežani. Vendar pa tožena stranka sama pogojuje prenos pristojnosti s primarno združitvijo postopkov P 30/2021, P 31/2021, in P 36/2021, pri čemer v predlogu sicer natančneje ne obrazloži povezovalne elemente vseh navedenih zadev. In kar je najpomembneje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi Okrajno sodišče v Ajdovščini vse v predlogu navedene postopke že združilo za skupno obravnavanje. Predlog za prenos pristojnosti v zadevi P 31/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini, je tako glede na samo pogojevalnost predloga tožene stranke preuranjen.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP) - ustalitev pristojnosti
Tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v CRP.
ZPP člen 154, 155, 286.b, 367.a, 367.a/1, 377, 385, 385/2, 385/3, 391. URS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - načelo pravnomočnosti - odškodninska odgovornost države - preskakovanje pravnih sredstev - stroški pravdnega postopka - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Odškodninska odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave je skrajno sredstvo. Tožnika sta imela na podlagi prvega odstavka 286.b člena v povezavi z 349. členom ZPP dolžnost opozoriti sodišče, da se z udeležbo odvetnika četrte do šeste tožene stranke v ponovnem sojenju ne strinjata. Na ta način bi lahko dosegla drugačno stroškovno odločitev. Zaradi neizčrpanja razpoložljivih pravnih sredstev posledično ni mogoče govoriti o protipravnosti stroškovne odločitve.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.