določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica inštančnega sodišča stvarno pristojnemu sodišču (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega sodišča, samo po sebi ne pomeni take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti po 67. členu ZPP. Predlagatelj pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Sicer pa gre tako pri Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot pri Višjemu sodišču v Ljubljani za večji sodišči, zaradi česar že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih.
ZIZ člen 212, 212/1. ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sodni penali - naložitev sodnih penalov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, pač pa o zahtevi za naložitev sodnih penalov, predlog za dopustitev revizije skladno z zožujočo razlago prvega odstavka 10. člena ZIZ ni dovoljen.
ZPP člen 367a, 367c, 394, 394-10. URS člen 2, 14, 23, 56, 57. ZNP-1 člen 42. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 2, 3, 9, 28, 29.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - vpis otroka v osnovno šolo - inšpekcijski zapisnik - prepis na drugo šolo - zavrnitev predloga za obnovo - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da je dohodek, ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Predloženo pooblastilo ni novo, zato predlog za dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1, 367b, 367b/1, 367č. ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP-1 člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - rok za vložitev predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00051963
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - povrnitev škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - traktor - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - soprispevek oškodovanca - uporaba določb ZOZP - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Zaradi okoliščine, da je toženec mož vpisničarke na pristojnem sodišču, ki je majhno sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - namestitev v socialnovarstveni zavod - videokonferenca - izvedba dokazov - zaslišanje pridržane osebe - ugoditev predlogu
Glede na to, da se oseba, katero je sodišče v postopku odločanja o namestitvi v socialno varstveni zavod pred izdajo odločbe dolžno zaslišati, nahaja v Mariboru, sodišče v Piranu pa nima možnosti izvesti naroka preko videokonference, saj ne razpolaga z za to potrebno opremo, je zaradi ekonomičnosti postopka smiselno, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče - sodišče v Mariboru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska tožba - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - sedež v stavbi pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da sta prvi in drugi toženec sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru, tretji tožnik ter četrta in peta toženka pa sodniki Višjega sodišča v Mariboru, pri nasprotni stranki in v javnosti lahko vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
ZZZDR člen 5a, 5a/2, 106/1, 106, 106/1, 106/2, 106/6, 106/7. KOP člen 3. ZPP člen 410.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - izvajanje stikov - določitev stikov - odklanjanje stikov - onemogočanje stikov - korist otoka - neformalni razgovor
Cilj predodelitve otroka ni doseči realizacijo že dogovorjenih ali določenih stikov z otrokom, predodelitev ni sredstvo za obračunavanje med staršema, pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu.
Dvoma v pravilnost takšne odločitve ne vzbuja dejstvo, da sodišči nista opravili neformalnega razgovora z otrokom. Kot ugotavlja sodišče druge stopnje, jasno izražena otrokova volja tudi za tožnico ni sporna, zato ni videti pravega razloga, zakaj bi moralo sodišče otroka ponovno obremenjevati s konfliktom staršev in ga izpostavljati psihičnim pritiskom in neprijetnim občutkom.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - mešana pogodba - mešano darilo - ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili drugi odstavek 51. člena ZZZDR, ker nista upoštevali, da sta bili sporni parceli pridobljeni z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, zaradi tega pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Primerjava kupnine s tržno vrednostjo nepremičnin namreč utemeljuje zaključke, da je pavni posel predstavljal tudi darilo in je šlo za mešano pogodbo, mešano darilo (535. člen Obligacijskega zakonika), saj je tožničina mama očitno želela z izročitvijo nepremičnin, ki po vrednosti presegajo višino kupnine, obdariti tožnico. V tem delu torej nepremičnine niso bile pridobljene z delom bivših zunajzakonskih partnerjev. Sodišči pa nista presojali, v kolikšnem delu so bile nepremičnine pridobljene z delom pravdnih strank in v kolikšnem kot darilo tožnici.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051140
ZVPot člen 22, 24, 24/1. ZPP člen 347, 347/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu v CHF z dne 21. 12. 2007 glede na okoliščine zadeve nična,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oz. nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot oziroma prvega odstavka 3. člena Direktive in kriterije za presojo dobre vere pogodbene stranke v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršilni postopek - bivališče strank - zavrnitev predloga
Res sta (sedaj) obe stranki iz Ljubljane, vendar to samo po sebi, glede na naravo izvršilnega postopka, ni zadosten razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti smotrnost za prenos pristojnosti. Dolžnikovo upanje, da bo ljubljansko sodišče morda sodilo drugače, pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo njegovemu predlogu moč ugoditi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 427, 427/1.
dopuščena revizija - prevzemnik dolga - začetek stečajnega postopka - dejanja stečajnega upnika - prijava terjatve v stečajnem postopku - konkludentna ravnanja - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, ne vzbuja dvoma v nepristranskost odločanja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih določa, da je posamezno okrajno sodišče organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost - dvom v nepristanskost sojenja - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja vpisnika - ugoditev predlogu
Okoliščini, da ima dolžnica neomejen vpogled in možnost delovanja v elektronskem I - vpisniku ter majhnost kolektiva, bi utegnili pri upniku vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi to lahko negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, nastalo v prometni nesreči, zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil izključni vzrok za nesrečo nepravilno zavijanje tožnika, da je stranski intervenient zaradi alkoholiziranosti sicer imel okrnjeno sposobnost reagiranja, ampak ta, glede na ugotovljeni potek dogajanja, ni vplivala na nastanek nesreče.
Tožnik ni izkazal izpolnjevanje pogojev za dopustitev revizije.