skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - mešana pogodba - mešano darilo - ugotavljanje dejanskega stanja
Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili drugi odstavek 51. člena ZZZDR, ker nista upoštevali, da sta bili sporni parceli pridobljeni z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, zaradi tega pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Primerjava kupnine s tržno vrednostjo nepremičnin namreč utemeljuje zaključke, da je pavni posel predstavljal tudi darilo in je šlo za mešano pogodbo, mešano darilo (535. člen Obligacijskega zakonika), saj je tožničina mama očitno želela z izročitvijo nepremičnin, ki po vrednosti presegajo višino kupnine, obdariti tožnico. V tem delu torej nepremičnine niso bile pridobljene z delom bivših zunajzakonskih partnerjev. Sodišči pa nista presojali, v kolikšnem delu so bile nepremičnine pridobljene z delom pravdnih strank in v kolikšnem kot darilo tožnici.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, da je dohodek, ki ga je tožnik ustvaril po prenehanju življenjske skupnosti s toženko iz svoje poslovne dejavnosti samostojnega podjetnika, v okviru katere je uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost revizije zoper sklep s katerim postopek ni končan - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije - predlog za obnovo postopka - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije v tem delu ni dovoljen.
V ostalem predlog za dopustitev revizije ni utemeljen
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je tožnik sodnik Okrajnega sodišča na Jesenicah, ki predstavlja organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Kranju, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim – navedenim okrožnim sodiščem, vendar pa so razmerja in stiki med sodniki obeh sodišč še posebej med tožnikom in sodniki okrožnega sodišča tesnejši, medsebojno povezani, sodniki okrožnega sodišča se s tožnikom dobro poznajo in tudi medsebojno sodelujejo ter srečujejo, sodijo v pravdnih zadevah, ki so povezane z zapuščinskimi zadevami, ki jih rešuje sodnik, sedaj pa celo rešujejo njemu pripadle zapuščinske zadeve. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051848
ZZK-1 člen 8, 8/1. ZIZ člen 64, 170, 170/1. ZZZDR člen 57. DZ člen 83, 83/1.
izvršba na solastniški delež na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba za nedopustnost izvršbe - prisilna hipoteka - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev - vlaganja v tujo nepremičnino - načelo enotnosti skupnega premoženja - posebno premoženje - dopuščena revizija
Če sta nepremičnino zakonca odplačno pridobila v času trajanja njune ekonomske skupnosti, potem je pač ta postala del skupnega premoženja ter deli enako usodo kot vse druge premoženjske sestavine njunega skupnega premoženja, vključno z razmerjem deležev, ki so sprva določljivi, a nedoločeni, kasneje, ob njegovi likvidaciji pa določeni z ulomkom ali odstotkom. Okoliščina, da je eden od partnerjev (v tem primeru tožničin mož) že nekoč prej tudi sam vlagal v to isto nepremičnino (tudi tedaj tujo) ne more pomeniti, da je zato njegov delež na tej stvari večji kot na preostalem skupnem premoženju.
Ko je tožnica dokazala, da je bila sporna nepremičnina v odločilnem trenutku (v trenutku pridobitve prisilne hipoteke) skupno premoženje, je bila upnica (toženka v tej pravdi) pahnjena v položaj upnika iz 83. člena DZ oziroma prej 57. člena ZZZDR. Glede na to, da je toženka v tej pravdi v specifičnem obrambnem položaju, kjer se kot imetnica prisilne hipoteke brani zoper pravno preprečevanje že dovoljene izvršbe, je treba dopustiti tudi možnost, da se zoper tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe brani v okviru te pravde. Vsebina njenega ugovora je po logiki enaka tisti, s katero bi sicer napolnila trditveno in dokazno podlago tožbe za določitev deležev zakoncev na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00051153
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 99, 120. ZGD-1 člen 475, 517, 518.
predlog za dopustitev revizije - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižno dovolilo - osnovni kapital in osnovni vložki - stvarni vložek - dokapitalizacija - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi - zavrnitev predloga
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 34/1, 38, 39, 39/1, 40, 46. ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je tožnica oziroma njena pravna prednica ob uveljavitvi ZLNDL na spornih nepremičninah imela pravico uporabe.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sojenja
V konkretnem primeru pa je tehten razlog za prenos pristojnosti okoliščina, da je upnik brat sodniške pomočnice zaposlene na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v A.
SPZ člen 92, 256, 256/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izročitev nepremičnin - opustitev poseganja v lastninsko pravico - stavbna pravica - časovne meje pravnomočnosti - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZD člen 74.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - višina dohodkov enega od zakoncev - prispevek zakonca - skrb za dom - vzgoja in varstvo otrok - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 367č.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nepravdni postopek - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi predlagateljeve postulacijske sposobnosti iz 86., 91. in 367.č člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Smiselna uporaba določb ZPP bi lahko v tovrstnih postopkih pomenila pretiran poseg v pacientovo pravico do svobodnega odločanja o zdravljenju (tretji odstavek 51. člena Ustave RS).
ZPP člen 367a, 367b, 374, 385, 391. ZNP-1 člen 55.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepravdni postopek - pomembno pravno vprašanje - objektivna korist - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Ko Vrhovno državno tožilstvo zatrjuje, da je sodna praksa višjih sodišč po uveljavitvi ZNP-1 raznotera, tega ne izkaže ne s predložitvijo in niti ne z navedbo odločb višjih sodišč. Na tej razlogovalni podlagi torej zahteve za varstvo zakonitosti ni bilo mogoče dopustiti oz. o njej vsebinsko odločiti. V materialnopravnem delu zahteve za varstvo zakonitosti pa se izkaže, da ta v resnici napada samo konkretno odločitev o stroških postopka. Ker je tako, je očitno, da pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izkazan. Zato je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (374. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051349
ZZZDR člen 84. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - vrnitev darila - darilna pogodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - javna oseba - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - izločitev sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki ima sedež na območju pristojnega sodišča ali sicer pogosto nastopa pred tem sodiščem.