pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050697
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. URS člen 26. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 347, 347/3, 347/3-2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - stečajni postopek - odgovornost države za delo stečajnega upravitelja - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL člen 43, 43/1.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - kriteriji - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje zaščitene kmetije - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - načelo dispozitivnosti - načelo oficialnosti - razpravno načelo - preiskovalno načelo - nujni dedni delež - denarna vrednost nujnega deleža - zmanjšanje dednega deleža - izplačilo nujnega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža - določitev roka
Sodišče brez ugotavljanja okoliščin iz prvega odstavka 15. člena ZDKG ne more razglasiti za prevzemnika kmetije dediča, ki trdi, da je prevzem zaščitene kmetije glede na njeno gospodarsko zmožnost zanj preveliko breme.
Zahteva za zmanjšanje nujnega deleža po drugem odstavku 14. člena ZDKG pa je v dispoziciji dediča, ki deduje zaščiteno kmetijo.
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije - plačilo sodne takse - razveljavitev plačilnega naloga
Ugotovi se umik predloga za dopustitev revizije.
Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog je posledica umika predloga. V skladu s 34. členom ZST-1 mora stranka v primeru umika plačati tretjino takse za postopek o vlogi, za kar bo prejela nov plačilni nalog.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - ugoditev predlogu
Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča. Takšna okoliščina je tudi zakonska zveza med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - pripoznava dolga - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
dopuščena revizija - vlaganja najemnika - obnovitvena dela na nepremičnini - vrednost opravljenih del - višina vlaganj - trditveno in dokazno breme - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče druge stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca in pritrditvijo stališču sodišča prve stopnje, da so navedbe tožene stranke glede vrednosti obnovitvenih del presplošne, ker posameznih obnovitvenih del po vrsti in višini ni opredelila, nepravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Glede na "obnovo gradu praktično v celoti" se namreč zahteva po opredelitvi vseh del z njihovim ovrednotenjem izkaže za nerazumno in prestrogo. Natančno naštevanje in vrednotenje posameznih del (od grobih gradbenih del do povsem preciznih konservatorsko - restavratorskih posegov) opravljenih v obdobju šestletne obnove bi se tako izkazalo kot množica podatkov, katerih potrebnost in uporabnost v pravdnem postopku bi bila vsaj vprašljiva.
Spor, v katerem eden od dedičev zoper dolžnika (pa čeprav je to sodedič) uveljavlja kolektivno terjatev, ni spor med dediči o obsegu premoženja. Prav tako ne gre za primer, ko bi bil rezultat pravdnega postopka enak aktom razpolaganja, pri katerih morajo obvezno sodelovati vsi skupni lastniki. Pri uveljavljanju kolektivne terjatve ali pri uveljavljanju pravovarstvenih zahtevkov gre vselej le za povečanje ali ohranitev skupnega premoženja. Poleg tega ima tožnik prav, ko v reviziji opozarja tudi, da je dedič, ki se je dediščini odpovedal v korist sodediča, s tem tudi pokazal, da nima pravnega interesa za vodenje postopka v zvezi z uveljavljanjem terjatev zoper toženca. Ni pa mogoče na načelni ravni povsem izključiti primerov, ko bi bila tudi v teh primerih zaradi narave procesnih razpolaganj tožnika potrebna obvezna udeležba tudi ostalih skupnih lastnikov. Vendar v obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni. V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari ali uveljavlja kolektivno terjatev je pomembno tudi, ali so interesi ostalih skupnih lastnikov zavarovani s pravilnim oblikovanjem tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi je tožnik tožbeni zahtevek oblikoval pravilno, saj zahteva vrnitev zahtevanega zneska v zapuščino. Ob vseh navedenih okoliščinah je bila pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je treba v tej konkretni zadevi pravici tožnika do učinovitega sodnega varstva dati večje varstvo kot pravici sodedičev do sodelovanja v postopku, saj njihovi interesi niso ogroženi. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi pomanjkanja prasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrnilo.
Vrhovno sodišče je že večkrat (na primer v sklepih II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020 in II DoR 189/2017 z dne 19.10.2017) obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije.
Predlog tožene stranke obsega štiriinštirideset strani in je kljub pretiranemu obsegu vsebinsko popolnoma prazen. To pa pomeni, da je zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.