prodaja nepremičnine - parcelacija - izdelava elaborata parcelacije - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodbenega določila - izpolnitev z zamudo ali z napakami - postopek parcelacije - postopek pred geodetsko upravo - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smisel zapisa pogodbenih zavez je v jasnosti, določnosti in s tem predvidljivosti ter v zaupanju v zapisano besedo. Jezik kot semantični medij mora biti v stanju nositi namen - če tega ne zmore, potem velja samo tisto, kar je zapisano. Semantičnih meja ni dovoljeno prekoračevati. Pripisovanje pogodbenemu besedilu pomen, ki ga le-ta nima, pomeni spodkopavanje avtonomije pogodbenih strank in kršitev ustavne vloge sodišča kot razlagalca obstoječega (in ne avtorja novo ustvarjenega) besedila. Kar je zapisano, je med strankama dogovorjeno. In samo to med njima tudi velja. Obveznosti ene ali druge stranke se zato ne morejo raztezati onkraj zapisanega in podpisanega.
Šteje se, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, je pogodbena kazen dogovorjena le za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za kaj več kot le za (golo) zamudo (zamudo v ožjem pomenu), mora biti v pogodbi posebej določeno. Če ni, velja, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo v ožjem pomenu. Smisel določbe drugega odstavka 247. člena OZ je torej v tem, da razlagalcu onemogoča zapolnjevanje domnevnih "praznin" v pogodbenih določbah o pogodbeni kazni z vsebinami, ki jih ni mogoče izluščiti iz izražene pogodbene volje strank.
izpodbijanje dednega dogovora - razveljavitev dednega dogovora - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - procesni sklepi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe - ničnost dednega dogovora - zavrnitev podrednega zahtevka - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Pritožba proti sklepu, s katerim je višje sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjska sodišča o zavrženju tožbe za razveljavitev sodne poravnave zaradi zamude subjektivnega roka, ni dovoljena, ker je sklep sodišča prve stopnje procesne narave.
ZPP člen 7, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZIZ člen 17, 17/1, 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZIZ-L člen 70, 70/1. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - obstoj izvršilnega naslova - sodna poravnava - obstoj sodne poravnave - izvirnik - prepis - podpis stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpogled v spis - zavrnitev predloga
SPZ člen 45, 45/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba pravnih prednikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - plačilo stroškov postopka - zavezanec za plačilo stroškov - udeleženec postopka - zakoniti zastopnik otroka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mladoletni otrok, ki še ni dopolnil 15 let in sam še ni pridobil procesne sposobnosti, kljub temu, da je v njegovem imenu predlog na sodišče vložil njegov zakoniti zastopnik, lahko formalni udeleženec nepravdnega postopka in s tem zavezanec za plačilo stroškov, ki iz takšnega nepravdnega postopka izvirajo.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZArbit člen 4, 4/2, 42, 42/2. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-a. ZPP-77 člen 469. ZUKZ člen 99, 99-1.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - arbitrabilnost spora - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe - sestava arbitražnega senata - imenovanje arbitra - postopek pred arbitražo - zavrnitev pritožbe
Pomembno je, da Konvencija sama ne določa, kateri spori so arbitrabilni, in da a) točka drugega odstavka V. člena Konvencije glede tega vprašanja odkazuje na nacionalno pravo države izvršitve.
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v okviru pridržka javnega reda ni mogoče uveljavljati vseh kršitev kogentnih določb domačega prava, ampak le tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve, ter da se mora pridržek javnega reda uporabiti samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba pripeljala do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne.
Tudi preizkus arbitražne odločbe z vidika njene obrazloženosti, kršitve procesnih določb in ravnanja članov arbitraže je omejen zgolj na kršitve javnega reda.
ZZZDR člen 51, 52, 59. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - povrnitev vlaganj - pogodba o preužitku - razpolaganje s skupnim premoženjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VS00057359
ZPP člen 86, 86/3, 367b, 384, 384/3. ZPP-E člen 124, 124/1, 125, 125/3, 132. ZDen člen 56. ZNP-1 člen 37, 216.
nepravdni postopek - denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - direktna revizija - dovoljenost revizije - vsebina predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije - zavrnitev pritožbe - zavrnitev revizije
Sodišče druge stopnje procesne argumentacije svoje odločbe ni zgradilo izolirano na podlagi 56. člena ZDen, ki vse od njegovega nastanka res ni bil spremenjen. Njegov procesni domet je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E). Tudi za udeležence nepravdnih postopkov je z določbo prvega odstavka 124. člena postavila pogoj, ki od njih zahteva, da najprej podajo predlog za dopustitev revizije, predno jo lahko ob ustreznem sklepu Vrhovnega sodišča tudi vložijo (367.b člen ZPP).
zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - razveljavitev sklepa - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje, zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neizvedba dokaza - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pritožbe
Ker ni izključeno, da v ponovljenem postopku ne bo treba ugotavljati in se opredeljevati do vprašanj, ki pomenijo zaključeno pravno celoto ter izvajati dokazov, ni bilo pogojev za izvedbo pritožbene obravnave oziroma je bila odločitev pravilna. Če bo sodišče prve stopnje, po izvedbi predlaganih dokazov in njihovi skrbni oceni ugotovilo, da je bil opomin z vidika navedb kršitev in roka za njihovo odpravo ustrezen, bo moralo v okviru trditvene in dokazne podlage strank ugotoviti tudi dejstva, pomembna za presojo, ali je toženka res kršila najemno pogodbo in nato ponovno odločiti o zahtevku.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - strah - pravno priznana škoda - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije