Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo tožbeni zahtevek glede povračila stroškov za najetje kredita za nakup nepremičnine za znesek 42.287,69 EUR.
izpodbijanje dednega dogovora - razveljavitev dednega dogovora - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe za razveljavitev sodne poravnave - procesni sklepi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - zavrženje pritožbe - ničnost dednega dogovora - zavrnitev podrednega zahtevka - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Pritožba proti sklepu, s katerim je višje sodišče razveljavilo odločitev prvostopenjska sodišča o zavrženju tožbe za razveljavitev sodne poravnave zaradi zamude subjektivnega roka, ni dovoljena, ker je sklep sodišča prve stopnje procesne narave.
OZ člen 132, 174, 174/1, 174/2. ZSVarPre člen 46. ZUPJS člen 43, 44. ZOZP člen 18.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev premoženjske škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - plačilo domske oskrbe - tuja pomoč - denarna renta - stroški osebnega asistenta - stroški fizioterapije - stroški domske oskrbe - stroški kilometrine - obiskovanje staršev - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Pomoči, ki preseže obseg, ki je običajen in še pričakovan od družinskih članov, ti niso dolžni opravljati brezplačno. Zato se je v sodni praksi uveljavila rešitev, po kateri se v takem primeru vzpostavi domneva, da je bila taka storitev plačana po običajni ceni. Stroški za potrebno tujo pomoč so lastna premoženjska škoda oškodovanca. Tožnica, ki je tetraplegičarka in se nahaja v domski oskrbi, je v okviru odškodninskega zahtevka za povnitev stroškov za kritje povečanih potreb, zahtevala povrnitev kilometrine za obiske staršev, stroškov za 48 ur dodatne fizioterapije mesečno in stroškov za pomoč osebnega asistenta dve uri dnevno. Vrhovno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da svojci z različnimi aktivnostmi ob obiskih krepijo tožničine zaznave in izboljšujejo njeno odzivnost ter z dodatno nego preprečujejo preležanine in kontrakture. Zato stroški njihovih obiskov predstavljajo tožničino lastno premoženjsko škodo. Enake dejavnosti izvaja tudi domsko osebje v okviru redne skrbi za tožnico, poleg tega po ugotovitvi sodišča druge stopnje tožnica v okviru domske oskrbe prejme tudi eno uro razgibavanja tedensko. Zato je po oceni Vrhovnega sodišča razumna presoja, da bo z 48 urami dodatne fizioterapije in rednimi obiski svojcev dvakrat tedensko, ob že zagotovljeni domski oskrbi, tožnici zagotovljen ustrezen obseg tuje pomoči in je bil zahtevek za povrnitev stroškov osebnega asistenta utemeljeno zavrnjen.
predlog za dopustitev revizije - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - stečaj delodajalca - vzročna zveza - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pravotvorno dejstvo, ki so ga bili dolžni zatrjevati in dokazovati toženci, je bila izpolnitev lastne obveznosti po posojilnih pogodbah in v skladu s temi pogodbami. Temu so zadostili s trditvijo, da je bil pogodbeno dogovorjeni (in v pogodbah kot glavnica zapisani) znesek dejansko izročen posojilojemalcu, tj. tožniku. Ker je bila izročitev dela zneska po sklenitvi pogodb nesporna, so trditve kvalificirali še z navedbo, da je bil preostanek (z navedbo, kolikšen) tožniku izročen že pred sklenitvijo pogodb, in sicer v gotovini. Po oceni revizijskega sodišča je taka trditvena podlaga, pa tudi dokazna ponudba (zaslišanje prvega in drugega toženca ter vpogled v posojilne pogodbe, ki imajo zaradi svoje oblike moč javne listine in v katerih je tožnik prejem denarja sam potrdil), zadostna in skladna z razrahljano teorijo substanciranja, ki je uveljavljena v našem pravnem prostoru.
Še zlasti, kadar sporno dejstvo za nasprotno stranko pomeni negativno dejstvo, ji je v odvisnosti od uspeha dokazovanja prve stranke treba omogočiti predlaganje nasprotnih dokazov, s katerimi lahko ovrže prvotni dokaz - gre za prevalitev procesnega dokaznega bremena. Pravilo o pravočasnosti predlaganja dokazov je treba v takem primeru uporabljati prožno in z ozirom na to, da se bo včasih šele po izvedbi dokaza in seznanitvi z njegovo vsebino pokazalo, s čim mu je sploh mogoče nasprotovati.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stvarni nepristojnosti - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije se lahko vloži samo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim se sodišče izreče za stvarno nepristojno (in bo na podlagi 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti poslalo stvarno pristojnemu sodišču, ki bo nadaljevalo postopek, kot bi se začel pred njim), ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zato predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen. Vrhovno sodišče ga je zato zavrglo.
SPZ člen 45, 45/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba pravnih prednikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - spor glede obsega zapuščine - manjše sodišče - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki sta jih navedla sodišče in dedinja A. A., pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dedinja in njen pooblaščenec sta namreč starša sodniške pomočnice pristojnega sodišča, vsi trije so tudi v sorodu z ostalimi dediči v tej zadevi, dediči pa so v sporu glede obsega zapuščine. Gre za relativno majhno sodišče z le dvema sodnikoma in manjšim številom zaposlenih uslužbencev in posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, zato narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.