ZPP člen 183, 183/1-2. OZ člen 314, 314/1, 335, 335/1.
nasprotna tožba - dajatvena tožba - procesno pobotanje - uveljavljanje terjatve v pobot - uveljavljanje terjatve z nasprotno tožbo - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Stališča Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 77/2019, po katerem je pri presoji trenutka zastaranja terjatve tudi pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ko je v postopku podan ugovor pobota, ni mogoče analogno uporabiti za dajatveno nasprotno tožbo, s katero toženec uveljavlja terjatev, ki po višini presega tožbeno terjatev in odločitev o kateri bo imela širši učinek od obrambe zoper tožbeno terjatev.
Sodišče ne more samo izbirati, katere izmed več toženčevih terjatev bo presojalo v okviru pobotnega ugovora in katerih ne. Do tega bi se - zaradi uvodoma opisanih različnih učinkov odločitve o pobotnem ugovoru in odločitve o nasprotni tožbi - lahko opredelil le toženec sam.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odškodninski spor - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča
Po ustaljeni sodni praksi bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o škodi, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - vsebinsko povezane zadeve - ugoditev predlogu
V obravnavanem primeru gre za enega izmed več sporov, ki izhajajo iz relativno istih oziroma povezanih dejanskih okoliščin. Glede na prepletenost medsebojnih razmerij ni mogoče izključiti interesa udeleženca, v zvezi s katerim je bilo v drugem izmed teh sporov predlogu za delegacijo že ugodeno, za izid tudi tega postopka oziroma preprečiti, da se ne bi v javnosti vzbudil sum glede nepristranskosti sojenja pred pristojnim sodiščem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in sodnikom nepristojnega sodišča - sedež v stavbi pristojnega sodišča - poznanstvo med sodniki - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru je sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru A. A. mati prvega toženca in druge toženke. Res se sicer predmetni pravdni postopek vodi pred drugim - Okrožnim sodiščem v Mariboru, vendar pa sta bili obe sodišči na isti lokaciji vse do leta 2010. Razmerja in stiki med sodniki obeh prvostopnih sodišč v istem mestu so nedvomno tesnejši, medsebojno bolj povezani, sodniki obeh sodišč se medsebojno poznajo in tudi sodelujejo. Zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti je tako nedvomno okrnjen tudi v spornem primeru, ko je sodnica okrajnega sodišča mati dveh pravdnih strank v tej pravdi. Gre za najbližje sorodstvo. To pa lahko bistveno vpliva na vtis same nasprotne stranke in javnosti, da bi lahko na odločitev sodišča vplivala navedena okoliščina, ne glede na to, da sicer okrajno in okrožno sodišče nista manjši sodišči. Razen tega se odloča v premoženjskopravnem sporu precejšnje vrednosti. Vseh navedenih okoliščin pa ni mogoče zaobiti na ta način, da bi se posamezni sodniki okrožnega sodišča izločali. Podana je generalna objektivna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050711
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zaznamba spora - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora pravilno uporabilo 243. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00050714
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPIPP člen 277.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - oškodovanje upnikov - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - osebni stečaj - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obstoja služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti v javno korist - oblikovanje tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - dobra vera - pravni posel - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050694
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22, 25, 26, 30. ZOR člen 200.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - vmesna sodba - načelo pravnomočnosti - pravica do odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - dohodnina - višina odškodnine - načelo popolne odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in pritožbe tožnice glede preostalega zahtevka za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka storili bistveno kršitev pravil postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma ali sta tožnici zagotovili pošteno in enako varstvo njenih pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave), drugostopno sodišče pa tudi pravico do pritožbe (25. člen Ustave) s tem, ko sta v obrazložitvi sodnih odločb navajali, da je o vprašanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka že odločeno z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2906/2016 in posledično o zavrnitvi preostalega tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz drugega škodnega dogodka v svojih odločbah nista navedli nobenih vsebinskih razlogov (glede na prvostopne in pritožbene trditve tožnice ter glede na izveden dokazni postopek na prvi stopnji),
- ali sta prvostopno in drugostopno sodišče z zavrnitvijo preostalega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode iz prvega škodnega dogodka napačno uporabili materialno pravo, in sicer 200. člen ZOR ter tudi 22. člen Ustave v zvezi s pravico do odškodnine iz 26. člena Ustave s tem, ko sta tožnici iz naslova prvega škodnega dogodka dosodili odškodnino v višini 770,00 EUR, višji zahtevek pa zavrnili,
- ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer načelo popolne odškodnine s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini dohodnine od dosojenega zneska premoženjske škode iz naslova izgube dohodka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stroški prevoza odvetnika - zavrnitev predloga
Če obstaja dvom v nepristranskost sojenja, je odpravi tega dvoma namenjen predlog za izločitev sodečega sodnika.
revizijski postopek - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - konkretiziranost navedb - dokazi - zavrnitev predloga - predlog za dopustitev revizije - prepozna vloga - zavrženje predloga
Tožnica s svojimi trditvami v predlogu ni v zadostni meri izkazala, da je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudila iz upravičenega vzroka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDru-1 člen 14.
predlog za dopustitev revizije - članstvo v društvu - sprejem v članstvo - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00051535
SPZ člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisoričen posel - delna ničnost pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora posamezno določilo v sklenjenem dogovoru med strankama presojati z vidika narave in namena klavzule lex commissoria, da se ugotovi ničnost takšnega spornega določila, vsebovanega v sklenjenem dogovoru, in da se prepreči nastanek pravnih posledic, ki izhajajo iz ničnega določila.
URS člen 2. ZD člen 9, 142a, 142a/1, 142a/2, 142a/3, 142a/3-4, 142b, 219. SPZ člen 5. ZFPPIPP-E člen 417a, 417a/2, 417a/2-4.
kaduciteta - prehod zapuščine na državo - iztožljivost terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - odgovornost rs za zapustnikove dolgove - aktivnost upnika - stečaj zapuščine - prenehanje terjatve upnika - prenehanje hipoteke - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Po prejšnji ureditvi upniki niso imeli nobene vloge pri odločanju o usodi zapuščine brez dedičev. Z novelo ZD-C pa se je odločanje o tem preneslo izključno na upnike. Po ZD-C je glede na 9., 142.a in 142b. člen ZD ključno, da sodišče po smrti zapustnika zapuščine brez dedičev objavi oklic s predpisano vsebino, o tem obvesti Republiko Slovenijo in (ne)znane upnike. Le ti morajo v roku, ki je glede na dikcijo 142.b člena ZD po stališču Vrhovnega sodišča prekluzivne narave, zahtevati, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev ter vložiti predlog za začetek njenega stečaja. Če tega ne storijo, postane zapuščina lastnina Republike Slovenije in ta ne odgovarja za zapustnikove dolgove.
Po stališču Vrhovnega sodišča je zakon izključil odgovornost države za prav vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, zavarovane s hipoteko.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 105, 105/3.
predlog za dopustitev revizije - etažna lastnina - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastninska pravica - prodajna pogodba - predmet pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasen po prvem naroku za glavno obravnavo podan ugovor procesnega pobotanja glede terjatve iz naslova sukcesivno nastajajoče škode, ki je pričela nastajati pred prvim narokom za glavno obravnavo, vsaj za tisti del škode, ki je nastala šele po prvem naroku za glavno obravnavo.
nepravdni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Predlagatelj v pritožbi navaja le, da je razveljavitev vsebinsko napačna, saj meni, da bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti. Kot je bilo obrazloženo pa pritožbe po 357.a členu ZPP sploh ni mogoče vložiti iz vsebinskih razlogov. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.