določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mediator z območja pristojnega sodiišča kot stranka v postopku - odvetnik z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Med toženko - stranko v konkretnem pravdnem postopku, in sodniki ter sodnim osebjem sodišča se je vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti toženke na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti toženke na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v pravdnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi, upoštevaje tudi okoliščino, da je toženka bila tožničina pooblaščenka pred tem v omenjeni nepravdni zadevi.
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15, 239, 268.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - postopek zavarovanja - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
SPZ člen 222, 222/1, 223, 223-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - koristnost služnosti - povezava z javno cesto - bistveno spremenjene okoliščine - nemožnosti izvrševanja služnosti zaradi ravnanja lastnika služeče stvari - prenehanje na podlagi zakona - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
zahteva za varstvo zakonitosti - zapuščinski postopek - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - odpoved dediščini - odpoved dedovanju - mladoletni dedič - skrbnik za poseben primer - dolžnosti skrbnika - zastopanje mladoletnega dediča - varstvo koristi otroka - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V konkretnem primeru so (bili) za korist mladoletne dedinje dolžni skrbeti center za socialno delo, skrbnik in nenazadnje sodišče, a izid preteklega postopka ustrezne skrbi za otroka ne izpričuje: skrbnik mladoletne dedinje ni imel dovoljenja pristojnega centra za socialno delo za odpoved dedovanju, zapuščinsko sodišče pa ob tem ni ustrezno uporabilo svojih oficioznih pooblastil. Provstopenjsko sodišče bo moralo v novem postopku zato najprej razčistiti, ali je bila mladoletna dedinja sploh ustrezno zastopana, saj je njen skrbnik za zastopanje pooblastil istega odvetnika kot sodedinja, kar v resnici pomeni obid pravil o zastopanju po posebnem skrbniku zaradi obstoja konflikta interesov, ne glede na morebitno pravnomočnost (osnovnega) sklepa o dedovanju pa sodišče dodatnih sklepov o dedovanju tudi sicer ne bo moglo utemeljiti s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi II Ips 17/2020 z dne 25. 9. 2020, saj je bilo materialno pravo uporabljeno na škodo otrokove koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050656
URS člen 36. ZPP člen 339, 339/2-8, 371. SZ člen 103, 103/1-5, 103/3, 104, 112, 112a.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - naknadno plačilo - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica - pravica do izjave v postopku - dokazovanje - dokazni predlog - stanje TRR - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča že zgolj okoliščina, da gre za prirejeno razmerje, narekuje, da se zakonskega varstva lastnika ne zožuje prek varoval, ki so določena v SZ-1. Ta namreč nudijo vzpostavitev zadostnega ravnovesja med lastninsko pravico na eni ter pravico do spoštovanja doma z vsem socialnim kontekstom, vgrajenim v SZ-1, na drugi strani. Odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, čeprav je obveznost tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehala, pomeni dopusten ukrep za varovanje interesov tožnikov. Ta ukrep je tudi nujen, če naj lastninsko pravico jemljemo resno. V nasprotnem primeru bi namreč veljalo, da mora lastnik najprej podati najemniku izvensodni opomin, nato še sodnega v obliki tožbe in šele če toženec tudi do konca glavne obravnave zapadlega obroka najemnine ne poravna, bi lahko sodišče izdalo zoper njega obsodilno sodbo. Ta zgodba bi se lahko ponavljala nato iz obroka v obrok. Sodišče s tem torej tudi ni kršilo toženčeve pravice do spoštovanja doma. Do posega vanjo je namreč prišlo iz krivdnih vzrokov na njegovi strani, ki jih tudi po lastnikovem opominu v danem roku ni odpravil. Poseg vanjo ni samovoljen, marveč sodnovarstven ter temelji na zakonski podlagi, ki je (časovno in načinovno) tudi ustrezno obzirna do spoštovanja nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050654
OZ člen 440, 508, 508/2 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 49, 49/2, 66. ZZK-1 člen 39, 41.
prodaja solastne nepremičnine - kršitev predkupne pravice - pričakovana lastninska pravica - prodaja tuje stvari - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - prehod lastninske pravice - jezikovna razlaga zakona
Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.
Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/1, 339/2, 347, 347/2.
odškodninski spor - odgovor na pritožbo - enakopravno obravnavanje strank v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - obrazloženost sodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sodišče druge stopnje je kršilo načelo neposrednosti, ker je brez izvedbe pritožbene obravnave tožnikovo izpovedbo ocenilo za neverodostojno in s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje spremenilo v njegovo škodo. Ker je spregledalo tožnikov odgovor na pritožbo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo v njegovo škodo (toženkini pritožbi je delno ugodilo), je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče pritrjuje revidentu, da je uspel z zadostno stopnjo prepričanja izkazati, da je v opisani procesni situaciji ostal v dvomu, da se je sodišče druge stopnje z njegovimi pritožbenimi navedbami v resnici seznanilo.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - vlaganja v skupno nepremičnino - vrednost vlaganj - povečana vrednost nepremičnine - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 922/1, 944.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00049831
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - zloraba izvršbe - lastninjenje - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - odgovor na tožbo - dopolnitev vloge - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZNPosr člen 17, 18, 24, 25, 25/1, 25/5. OZ člen 5, 6.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija - plačilo provizije za posredovanje - pravica posrednika do provizije - posredovanje pri sklenitvi pogodbe - vzpostavitev stika - višina provizije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizija
Dilema v tej zadevi je bila, ali nepremičninskemu posredniku pripada polna provizija za posredovanje (prvi odstavek 25. člena ZNPosr) ali le četrtina te (peti odstavek 25. člena ZNPosr). Kupec je namreč sam našel prodajalko, a ga je ta potem napotila k posredniku. Odgovor Vrhovnega sodišča je, da konkretne okoliščine primera narekujejo sklep, da je podan položaj iz prvega odstavka 25. člena ZNPosr, saj je nepremičninski posrednik (tožnik) posredoval pri sklenitvi pogodbe in ni podan položaj, ko kupec sam najde tretjo osebo v smislu petega odstavka 25. člena ZNPosr.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranost sojenja - izločitev sodnika
Dedinji predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlogi za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - nedovoljen predlog - prepozen predlog - zavrženje predloga
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija zato še vedno ni dovoljena.
Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).