določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbencem nepristojnega sodišča - strokovni sodelavec - sedež v stavbi pristojnega sodišča - izločitev sodnika
V spornem primeru ni mogoče trditi, da je sicer ožja sorodnica toženke v tesnejšem razmerju s sodnicami oziroma sodniki manjšega sodišča, pri čemer ni niti zaposlena na sodišču, ki sodi v zadevi. Okrožno sodišče v Ljubljani ima več kot sto sodnikov, na pravdni oddelek sodišča pa je razporejeno triindvajset sodnikov. Torej ne gre za manjše sodišče in za manjše število sodnikov, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj toženkine hčerke, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica.
Vrhovno sodišče še poudarja, da predstavlja procesni institut izločitve na podlagi 70. člena ZPP tisto običajno procesno sredstvo, ki preprečuje, da bi tudi v konkretni zadevi sodila sodnica oziroma sodnik, ki je imel pred tem oziroma ima s toženkino hčerjo kakšne tesnejše stike. Predlog za prenos krajevne pristojnosti v tovrstnih primerih ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na vseh sodiščih, ki se nahajajo v isti sodni stavbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen omenjeni institut izločitve posameznih sodnikov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - strokovni sodelavec - majhno sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dolgoletna strokovna sodelavka na Okrajnem sodišču v Kamniku A. A., ki je v postopku izvolitve v sodniško funkcijo, v sorodstvenem razmerju s tremi tožečimi strankami, je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 6, 6/1, 142, 224, 224/1, 224/4, 226, 226/2, 318, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8. ZJRS člen 1, 1/1, 5, 5/1. ZS člen 5. BRSPP člen 8, 8/2, 12, 12/2, 12/3, 23. URS člen 11, 22.
vročitev sodnih pisanj - mednarodna pogodba - Srbija - mednarodna pravna pomoč - zaprosilo za pravno pomoč - vročanje v tujino - zaprosilo za vročitev pisanj - osebna vročitev - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev tožbe v državi tujega sodišča - vročanje po zaprošenem organu - uradni jezik - listina v tujem jeziku - vročilnica - dokazna moč javne listine - uradni zaznamek sodišča - prevod listin v slovenski jezik - naslov bivališča tožene stranke - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - dejansko prebivališče - zamudna sodba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Nižji sodišči nista razpolagali z nedvoumnim dokazom o tem, da je bila vročitev tožbe pravilno opravljena. Zaključek o pravilnosti vročitve sta oprli izključno na listine v srbskem jeziku. Sodišče prve stopnje ni bilo vezano na pojasnila pristojnega sodišča v Beogradu, da je bila vročitev tožbe v Srbiji opravljena pravilno. Stališče, da je pravilnost opravljene vročitve po srbskem pravu izkazana, ker takšen zaključek izhaja iz uradnih zaznamkov strokovnega sodelavca sodišča prve stopnje in iz (v slovenski jezik) neprevedenih dopisov pristojnega sodišča v Beogradu, ni združljivo s pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
ZZZDR člen 52. OZ člen 39. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - skupno premoženje - razpolaganje s skupno lastnino - zemljiškoknjižni lastnik - ničnost - dobrovernost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Izpostavljeni razlogi ob razumnih merilih ne ustvarjajo videza pristranskosti pristojnega sodišča. Tudi sicer so odpravi morebitnih napak v sodnih postopkih namenjena pravna sredstva in zatrjevane napake niso razlog za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - sodnik kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - podpredsednik sodišča - ugoditev predlogu
Po oceni Vrhovnega sodišče bi okoliščina, da je eden od tožnikov sodnik in podpredsednik Okrožnega sodišča v Novi Gorici, v katerega organizacijsko enoto spada stvarno pristojno sodišče, in da se sodniki sodnega okrožja med seboj dobro poznajo in občasno družijo na formalnih in neformalnih srečanjih, pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudila dvom v nepristranskost odločanja pred Okrajnim sodiščem v B.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je bila predlagateljica dalj časa zaposlena na Okrajnem sodišču v Grosupljem, ki na prvi stopnji odloča v obravnavani zadevi, je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
ZTLR člen 28. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - prenos lastninske pravice na nepremičnini - obljuba - priposestvovanje - dobra vera - procesna sposobnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00049312
OZ člen 58. SZ-1 člen 10, 87, 106, 106/2. URS člen 33, 34, 50.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov - nadomestno stanovanje - primernost drugega stanovanja - poslabšanje bivalnih pogojev - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe - lastninska pravica najemodajalca - varstvo lastninske pravice - pravica do socialne varnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kolizija ustavnih pravic - dopuščena revizija
Sodišče mora, ko ocenjuje, ali je nadomestno stanovanje primerno, iskati sorazmerje med lastninsko pravico lastnika stanovanja in pravico najemnika do socialnega varstva in dostojanstva.
Po 58. členu OZ lahko realizirana le pogodba, ki je bila sklenjena, vendar ne na predpisan oblični način. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da med pravdnima strankama dogovora o najemu stanovanja št. 2 ni bilo, te ugotovitve pa sodišče druge stopnje ni spremenilo. Ob tako ugotovljenih pravno pomembnih dejstvih je zato napačno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da je bila tudi za stanovanje št. 2 sklenjena najemna pogodba in je zato za oceno primernosti nadomestnega stanovanja treba upoštevati obe stanovanji. Pri oceni primernosti nadomestnega stanovanja je tako treba opraviti primerjavo le s stanovanjem št. 3, ki se nahaja v pritličju, za katerega je bila med lastnikom in prvim tožencem sklenjena najemna pogodba. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da se je prvi toženec ob sklenitvi najemne pogodbe za stanovanje št. 214/5 v izmeri 39,50m2 strinjal, da ga bodo skupaj z njim uporabljale še žena in tri hčere. Zato zahteva sodišča druge stopnje, da bi moral lastnik tožencem zagotoviti tako veliko stanovanje, da bi imela odrasla hčer samostojno, ločeno spalno enoto ni v skladu z določbo drugega odstavka 106. člena SZ-1.
Položaj najemnikov stanovanja je zavarovan v zadostni meri, če se primernost stanovanja presoja glede na zdravstveno stanje, starost in gibalne sposobnosti v trenutku odločanja. Z zahtevo, naj lastnik pri iskanju primernega nadomestnega stanovanja poleg obstoječih upošteva še pričakovane spremembe na strani najemnikov (staranje), bi lastniku iskanje nadomestnega stanovanja otežili do te mere, da bi bila možnost odpovedi najemnega razmerja in razpolaganje z lastno nepremičnino prekomerno otežena. Zato je Vrhovno sodišče ocenilo, da je lastnik stanovanja dolžan zagotoviti, da se stanovanjske razmere najemnikom ne bodo bistveno poslabšale, glede na izkazane okoliščine v času odločanja. To pa je v konkretnem primeru tudi storil, saj bodo toženci lahko izbirali med stanovanjem v B., ki obsega 70,60 m2 in se nahaja v petem nadstropju ter stanovanjem v C. ki obsega 45,90 m2 in se nahaja v drugem nadstropju in je z vidika dostopnosti ustrezno (toženci v pritožbi tudi niso ugovarjali, da bi bilo neprimerno iz tega razloga).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - hipoteka - posojilna pogodba - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zavrnitev predloga
Predlogu glede vprašanja neposredne izvršljivosti posojilne pogodbe v notarskem zapisu zoper dolžnika, ki ni bil stranka pogodbe, a je pridobil solastni delež po vpisu hipoteke, se ne ugodi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnikov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovna sodelavka - ugoditev predlogu
Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru izločena. Po letnem razporedu bi moral zadevo nato reševati sodnik sodišča, s katerega pa je bila pristojnost že prenesena. Te okoliščine predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Nezadovoljstvo tožnice z dejstvom, da je razpravljajoča sodnica v zadevi P 311/2007 izdala zamudno sodbo ni razlog za delegacijo pristojnosti, kakor tudi ne dejstvo, da je odvetnica tožene stranke po končani glavni obravnavi sodno dvorano zapustila petindvajset minut za tožničinim sinom in njegovo zunajzakonsko partnerico. Očitek pristranskost odločanja je lahko predmet instituta izločitve sodnika.
predlog za dopustitev revizije - zloraba pravic - vložitev tožbe - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do časti in dobrega imena - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00048543
ZZK-1 člen 31. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba - hipoteka - vknjižba v zemljiško knjigo - nevpisana nepremičnina - zemljiškoknjižno dovolilo - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - istovetnost nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je zemljiškoknjižno dovolilo V Pogodbi št. 402027 z dne 12. 7. 2002 in v Aneksu k tej pogodbi z dne 22. 9. 2004 šteti za veljaven (oz. perfekten) razpolagalni pravni posel.
- ali je v okoliščinah konkretne zadeve (pes se je nahajal na domačem dvorišču, kjer je bil privezan na verigo, ki je bila dovolj kratka, da pes ni mogel doseči dovozne poti, nanj pa je opozarjala opozorilna tabla, ter ostale okoliščine konkretne zadeve) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ko je zaključilo, da toženca nista poskrbela za ustrezno varstvo in nadzorstvo psa,
- ali je v okoliščinah konkretne zadeve (tožnica je vedela, da se na dvorišču nahaja pes, da lahko pes seže skoraj do poti, psa je tudi videla, prav tako je bila seznanjena s tablo, ki je opozarjala na nevarnost psa, na podlagi lastnih izkušenj je vedela, da se pes zaganja v mimoidoče avtomobile in pešce kot tudi to, da je pes že pred kritičnim časom poškodoval več ljudi, kljub vsemi navedenemu pa je ubrala pot neposredno ob dvorišču in celo skrenila na dvorišče ter ni ohranila varnostne razdalje, čeprav je to možnost imela) sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da znaša soprispevek tožnice k nastanku škode zgolj 30 % oziroma ko je odločilo, da sta toženca za škodni dogodek odgovorna v deležu 70 %.