določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnikov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strokovna sodelavka - ugoditev predlogu
Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru izločena. Po letnem razporedu bi moral zadevo nato reševati sodnik sodišča, s katerega pa je bila pristojnost že prenesena. Te okoliščine predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00049313
ZPP člen 247.
povrnitev škode - neposlovna odškodninska odgovornost - zdravniška napaka (medicinska napaka) - porod - dokazovanje z izvedencem - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izločitev izvedenca - izločitev dela izvedenskega mnenja iz spisa - dopuščena revizija
Pravdni stranki morata biti pred izdelavo izvedenskega mnenja seznanjeni s tem, kdo konkretno bo izdeloval izvedensko mnenje, predvsem zaradi pravice predlagati njegovo izločitev po 247. členu ZPP. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-454/15 z dne 20. 12. 2017 poudarilo, da mora sodišče tudi samo paziti, ali glede na razpoložljive podatke v spisu pri izbranem izvedencu oziroma strokovni instituciji, ki ji zaupa izvedensko delo, obstajajo okoliščine, ki v bistvenem ogrožajo ustavno jamstvo enakopravnosti strank v dokaznem postopku. Prav zato sodišče ne more postavljenega izvedenca pooblastiti, naj po potrebi pritegne še drugega izvedenca, niti ne sme izvedenec tega storiti samovoljno. Vselej mora imenovani izvedenec morebitni predlog za sodelovanje drugega izvedenca sporočiti sodišču, da ga sodišče imenuje s sklepom in s tem strankam omogoči uveljavljanje pravice do izločitve.
Stranka nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja; nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega izvedenca. Vrhovno sodišče je res v obrazložitvah odločb II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 navedlo, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Vendar Vrhovno sodišče vselej doda, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku vzpostaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
Vrhovno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve in druge stopnje, da je izvedenka kljub izjemni zahtevnosti okoliščin obravnavanega primera razumljivo in prepričljivo obrazložila, zakaj ocenjuje, da CTG ni bil povsem normalen in tudi zakaj meni, da bi bilo ob takšnem razvoju glede na strokovna izhodišča najkasneje ob 15. uri treba razjasniti stanje otroka s pH-metrijo in ob ugotovitvi, da gre za acidozo takoj opraviti carski rez. Vrhovno sodišče se zato strinja z oceno sodišča druge stopnje, da prva toženka z izpovedjo dr. A. A. in drugimi dokazi ni uspela vzpostaviti takšnega dvoma v pravilnost ugotovitev izvedenke, da bi bilo potrebno ponavljanje dokaza z novim izvedencem.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zapisnikarica - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja po pokojnem tožniku, ki bo stopila v njegov procesni položaj, zaposlena ravno na civilnem oddelku pristojnega sodišča in ima tesnejše oziroma prijateljske stike s sodniki na oddelku, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - napake v postopku - načelo nepristranskosti - manjše sodišče - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavlja predlagateljica, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - prošnja za brezplačno pravno pomoč - pristojnost Vrhovnega sodišča - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Predlagatelj (toženec) sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o toženčevi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa toženec s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 11, 77, 77/2, 78, 78/1, 80, 81, 374, 374/1, 384, 384/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/2.
neobstoječe pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - izvršba - osebni stečaj nad dolžnikom - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - zastopanje stečajnega dolžnika - pravdno nesposobna oseba - odobritev pravdnih dejanj - sklep o stroških postopka - dovoljenost revizije - zavrženje pritožbe
Ker iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v osebnem stečaju, ki ga zastopa stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik, Vrhovno sodišče šteje, da je ta s tem izvršilnim postopkom že seznanjen in da je imel možnost v imenu zastopane stranke vložiti predlog za dopustitev revizije, pa tega ni storil, zato Vrhovno sodišče stečajnega upravitelja ni pozivalo k odobritvi vložene vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben dolžnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napake v postopku - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - načelo nepristranskosti - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti nezadovoljstva stranke s postopanjem in odločanjem pristojnega sodišča v drugih postopkih, saj preizkus formalne in materialne pravilnosti odločitev sodišča v (celo drugih) postopkih ne more biti predmet presoje v postopku odločanja o predlogu za prenos pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Zatrjevane možne povezave dveh sodnic pristojnega sodišča s tožečo stranko bi morda lahko pomenile le razlog za njuno izločitev iz sojenja v konkretni zadevi, ne pa razloga za delegacijo pristojnosti.
Navedbe o verjetnosti, da naj bi bil tožnik kot bivši policist na nek način povezan z vplivnim bivšim vodjem Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki naj bi imel določene sorodstvene in drugačne povezave na pristojnem sodišču so povsem pavšalne in dokazno nepodprte.
ZPP člen 67. ZNP-1 člen 11, 11/5, 61, 62, 66, 66/3.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - institucionalno varstvo - ekonomičnost postopka - zaslišanje - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Tudi v postopku prenehanja skrbništva nad odraslo osebo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe in pregled po izvedencu medicinske stroke (61. in 62. člen ZNP-1 v zvezi z tretjim odstavkom 66. člena ZNP-1). Glede na življenjsko situacijo udeleženca, ki že 18 let prebiva v institucionalnem varstvu v stanovanjski skupini, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno prebiva.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazovanje - zaslišanje priče - prebivališče prič - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge poleg zaslišanja tožnice obsegal tudi zaslišanje več prič, pri čemer imajo skoraj vse predlagane priče prebivališče na območju Kopra. Prav tako je v Kopru tudi sedež tožničinega pooblaščenca. Glede na navedeno je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Kopru
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00048534
OZ člen 252. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
dopuščena revizija - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - deljiva obveznost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - solidarna obveznost - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je sodba sodišča druge stopnje o primernosti višine pogodbene kazni ustrezno obrazložena; oziroma ali je sodišče druge stopnje pri presoji sorazmernosti pogodbene kazni pravilno uporabilo določilo 252. člena Obligacijskega zakonika in upoštevalo vse za to potrebne okoliščine,
2. ali je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe sodišča druge stopnje in je s tem podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in
3. ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da obveznost plačila pogodbene kazni iz Dogovora o sodelovanju z dne 22. 3. 2004 (Dogovor) in Aneksa št. 2 k Dogovoru ni deljiva in da toženki skupaj odgovarjata za plačilo celotne obveznosti.
ZPP člen 67, 70, 70-6, 73, 73/2. ZS člen 7. ZSS člen 2, 37. ZVPSBNO člen 5, 8.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - napake v postopku - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika - predsednik sodišča - nadzorstvena pritožba - zavlačevanje postopka - zavrnitev predloga
S strani tožnika vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico in njeno domnevno znanstvo s pooblaščenko toženke sta lahko kvečjemu le razlog za njeno izločitev in ne krhata objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah.
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po ZVPSBNO.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - darilo zakoncema - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - oblikovanje tožbenega zahtevka - dokazni standard - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
1. ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu Obligacijskega zakonika uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor,
2. ali se mora sodišče, kadar obravnava materialnopravni ugovor zmanjšanja pogodbene kazni, omejiti na obravnavo trditev, ki jih stranka postavi v utemeljitev tega ugovora, in odločati v okviru ugovornega zahtevka, ki ga v tej smeri stranka postavi, ali po drugi strani zadostuje, da stranka ugovarja zmanjšanje brez konkretizacije višine zmanjšanja in trditev, sodišče pa zmanjšanje prosto presoja glede na vse trditve, ki jih stranka navaja (v utemeljitev drugih ugovorov) v pravdi in
3. ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera kršilo pravico tožnika do enakega obravnavanja (22. člen Ustave), ker se ob spremembi odločitve glede ugovora zmanjšanja pogodbene kazni ni opredelilo do navedb tožnika v odgovoru na pritožbo v zvezi z nesklepčnostjo ugovora zmanjšanja pogodbene kazni in ker se ni opredelilo do drugih trditev tožnika, ki so pravno relevantne za zmanjšanje pogodbene kazni in jih je navajal tožnik v postopku na prvi stopnji, sodišče prve stopnje pa jih zaradi drugačnega materialnopravnega stališča ni obravnavalo.