kupoprodajna pogodba - napake volje - prevara - pravna napaka - sankcije za pravne napake - vpis lastninske pravice - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - dopuščena revizija
Čeprav OZ v prvem odstavku 490. člena določa, da je v primeru, če kdo kupcu stvar odvzame, pogodba razvezana po samem zakonu, to ne pomeni, da kupec nima možnosti izbire tudi med drugimi jamčevalnimi zahtevki. Pogodbeni stranki tako lahko kljub odvzemu stvari skleneta dogovor, da bo prodajalec pravno napako odpravil. Zaradi podobnega pravnega položaja pa je v tem primeru treba uporabiti določbo 480. člena OZ, ki sicer ureja izgubo pravic iz naslova jamčevanja pri stvarnih napakah. Določa, da pravice kupca ne ugasnejo v enem letu, če jih kupec zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je treba pojem prevare razmeti širše, torej kot vsako ravnanje, s katerim je prodajalec zavedel kupca, da ta svojih pravic ni pravočasno uveljavil. Med ta pa spadajo tudi ravnanja prodajalca, iz katerih izhaja, da namerava prostovoljno odpraviti napako, torej na podlagi katerih lahko kupec utemeljeno sklepa, da sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov ni potrebno. V tem primeru ne začne teči enoletni rok iz 495. člena OZ, kar pomeni, da je treba šteti, da razdrtje pogodbe s tožbo ni bilo prepozno. Glede na to, potem tudi ne moreta biti prepozna z isto tožbo uveljavljana kondikcijski in odškodninski zahtevek, ki zapadeta ob razdrtju pogodbe in zastarata v splošnih zastaralnih rokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00047747
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 71. ZPP člen 367, 367/2, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ - M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena. Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija v navedenem delu ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - dovoljenost revizije - nedovoljen predlog - prehodne določbe ZNP-1 - zavrženje predloga
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne, ureditve ni. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - napake v postopku - izločitev sodnika - manjše sodišče - zavrnitev predloga
Okoliščin, ki jih v svojem predlogu izpostavljata toženca, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, tako imenovana nujna delegacija po 66. členu ZPP. Njune navedbe, da naj bi jima bilo sodno osebje Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici nenaklonjeno, pa so premalo konkretizirane in dokazno nepodprte, zato ne morejo pomeniti utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00047775
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2. OZ člen 131, 152, 186. ZDR člen 43. ZVZD-1 člen 5.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - najemodajalec - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da naj bi bila v danem primeru (z nedopustnimi ravnanji tožnikovega delodajalca/najemnika cevi in upravnika stroja) pretrgana vzročna zveza med opustitvami (nedopustnimi ravnanji) toženkinega zavarovanca (kot najemodajalca cevi) in škodnim dogodkom.
predlog za dopustitev revizije - neplačana sodna taksa - domneva o umiku predloga
Iz evidence Vrhovnega sodišča ni razvidno, da bi tožnik v petnajstdnevnem roku plačal sodno takso. Posledično je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, po kateri se šteje, da je predlog umaknjen.
odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - izvensodna poravnava za plačilo odškodnine - obseg odškodnine - bodoča škoda - razlaga pogodb - dopuščena revizija
Razlaga izvensodne poravnave je odvisna od njenega besedilnega pomena, uzakonjenih metod razlage pogodb ob upoštevanju vseh pravno relevantnih okoliščin, povezanih z njeno sklenitvijo. Iz spornega besedila izvensodne poravnave jasno in nedvoumno izhaja, da „Znesek predstavlja vso sedanjo nematerialno škodo...“ ter nadalje, da odškodnina za bodočo nepremoženjsko škodo („bodoča nematerialna škoda“) ni zajeta v izvensodni poravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00047768
ZPotK-2 člen 18, 18/2, 19, 19/4, 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o leasingu - finančni leasing - potrošniški kredit - odstop od pogodbe - posledice odstopa od pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Objektivna nepristranskost sodišča predvsem sodnic družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom že v objektivno nepristranskost sodišča, kjer se vodi predmetna pravdna zadeva, in ki se izraža percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Prav tako številčno osebno in/ali službeno poznanstvo družinskih sodnic z obema strankama postopka izpostavljeno v predlogu lahko vpliva na njuno zaupanje v nepristransko sojenje. Pomembno je tudi, da gre za zadevo, ki je po svoji vsebini zelo občutljive in zaupne narave, saj gre za urejanje spornih razmerij glede skupnih mladoletnih otrok udeležencev postopka.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00062913
URS člen 33. OZ člen 334, 618. ZD člen 2, 123, 132. ZGD-1 člen 72, 72/4, 75, 75/2, 75/2-4.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - najem nepremičnine - nepremičnina v lasti občine - smrt najemnika - podedljiva pravica - nadaljevanje najemnega razmerja - nadaljevanje najema - nadaljevanje zapustnikovega podjetja - obrt - skupni podjem - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Smrt enega od pogodbenikov najemnega razmerja (bodisi najemodajalca bodisi najemnika) praviloma, torej če ni drugače dogovorjeno, ne vpliva na veljavnost pogodbenega razmerja in se ta nadaljuje z dediči umrlega pogodbenika (618. člen OZ). Enako izhaja že iz splošnega pravila, vsebovanega v 334. členu OZ, ki določa, da pogodbeno razmerje s smrtjo ne preneha, razen če gre za razmerje, sklenjeno glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank. Pri zakupu (najemu) običajno takšni (osebni) elementi niso izpolnjeni in se pravno razmerje v okviru univerzalne sukcesije zato praviloma prenaša. Takšno – običajno, neosebno – je bilo tudi obravnavano najemno razmerje, zato je pravico najema spornega zemljišča toženec podedoval po očetu (najemniku).
OZ člen 172, 172/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - pogrebni stroški - pravno priznana škoda - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00047773
SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - solastniški delež - zapadlost terjatve - prenos koristi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialnopravno določbo iz tretjega odstavka 48. člena SPZ, ko je presodilo, da zahtevek tožene stranke iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino še ni zapadel v plačilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ekonomičnost postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - bivanje v domu za ostarele - zaslišanje - ugoditev predlogu
Zoper nasprotno udeleženko se pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah vodi postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj ima prijavljeno stalno prebivališče na tem območju. Vendar pa nasprotna udeleženka začasno prebiva v Mariboru. Predlog je bil vložen tudi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, ki je udeleženki bližje. Postopek bo bistveno ceneje in hitreje mogoče opraviti pred sodiščem v Mariboru, saj je v postopku obvezno zaslišanje udeleženke in pregled, poleg tega je glede na zdravstveno stanje udeleženke mogoče domnevati, da bo v Mariboru bivala dlje časa.
Te okoliščine so tudi po oceni Vrhovnega sodišča take narave, da bo predvidoma postopek hitreje, lažje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kar bo predvsem v korist nasprotne udeleženke.