predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - strah - pravno priznana škoda - pritožbena obravnava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
zapuščinski postopek - sklep o napotitvi na pravdo - razveljavitev sklepa - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje ni dovoljena. Po prvem odstavku 357.a člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Cilj navedenega pravnega sredstva je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen procesni položaj, saj pritožbeno sodišče s sklepom (v I. točki izreka) ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, ampak je razveljavilo napotitveni sklep sodišča prve stopnje, zadeve tudi ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ampak je dokončno odločilo o zadevi. Ne gre torej za situacijo, ko bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi s tem še kaj odločiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058015
ZPP člen 190, 190/1, 367a, 367c, 367c/3. ZLS člen 51c. ZZK-1 člen 80.
predlog za dopustitev revizije - spor o lastništvu nepremičnine - ugovor pasivne legitimacije - presoja utemeljenosti ugovora - ustanovitev nove občine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - odtujitev nepremičnine med pravdo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vprašanju (ne)utemeljenosti toženkinega ugovora pasivnega legitimacije.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Višje sodišče se je po ugotovljeni kršitvi postopka (nepravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor) odločilo, da je ne bo samo odpravljalo, temveč je zamudno sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Za svojo odločitev je navedlo tudi razloge, s katerimi pa se pritožnica sploh ne ukvarja, temveč pritožbeno možnost iz 357.a člena ZPP uporabi le kot sredstvo, prek katerega skuša polimizirati s pravilnostjo ugotovljene kršitve postopka, kar presega domet tega pritožbenega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - predsednik okrožnega sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi konkretne okoliščine lahko povzročile dvom v nepristranskost ne le sodeče sodnice, temveč tudi vseh drugih sodnikov okrajnega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). A. A., podpredsednik in sodnik okrožnega sodišča, v katerega organizacijsko spada stvarno in krajevno pristojno okrajno sodišče, je v predmetni zadevi predlagan kot priča, in kar je še pomembneje, je tožničin zet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00056707
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v k. o. 2249 Volče.
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešanec vpisan kot lastnik.
ZPP člen 17, 17/3, 19, 19/2, 25, 25/2. ZDSS-1 člen 19.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ustalitev pristojnosti
Drugi odstavek 19. člena ZPP sedaj določa, da se lahko (vsako) sodišče prve stopnje (ne le okrožno, temveč tudi okrajno in sodišče specialne pristojnost kot je delovno sodišče) po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa le na ugovor tožene stranke, ki ga ta poda najpozneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Ker Delovno sodišče v Mariboru ob predhodnem preizkusu tožbe (ta se zaključi z vročitvijo tožbe v odgovor toženi stranki) ni podvomilo v svojo stvarno pristojnost, toženca pa v odgovoru na tožbo njegovi pristojnosti nista ugovarjala, v omenjeni določbi ZPP ni imelo podlage, da se izreče za stvarno nepristojno. Če se nato med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost, ali če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek, pa skladno s tretjim odstavkom 17. člena ZPP ostane še naprej pristojno isto sodišče, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče, pri čemer to (sedaj) velja tudi med sodišči različnih vrst (npr. med sodišči splošne pristojnosti in delovnimi sodišči). Glede na pojasnjeno je prišlo do ustalitve pristojnosti pri Delovnem sodišču v Mariboru.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - bivša zakonca - denarna sredstva - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izvedenec medicinske stroke - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 116, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 367b, 367b/2, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - ugoditev predlogu - predlog za dopustitev revizije - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - zmožnosti staršev - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo - skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, drugega odvetnika pravočasno zaprositi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporočiti potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike). Vendar gre pri predlogu za dopustitev revizije po naravi stvari za kompleksnejšo vlogo, ki zahteva podrobno poznavanje celotne zadeve na obeh stopnjah sojenja ter seznanjenost z relevantno sodno prakso, ob nenadnem in nepričakovanem hudem poslabšanju zdravstvenega stanja toženčeve odvetnice pa je do izteka roka za vložitev predloga ostalo le še manj kot teden dni. V okoliščinah konkretnega primera zato od odvetnice ni življenjsko pričakovati, da bi v času hospitalizacije oziroma bolniškega staleža zagotovila substituta, ki bi dokončal njen predlog za dopustitev revizije. Odvetniki imajo namreč vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali predlog za dopustitev revizije namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo, pri tem pa bi po vrhu imeli na voljo še razmeroma malo časa.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča - škoda nastala v tujini - uporaba tujega prava - nemško pravo - seznanitev s tujim pravom - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije