ZPP člen 23, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 62. ZDSS-1 člen 5.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 168, 168/3.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - normalen tek stvari - smotrnost investicije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede:
1. vprašanja, ali je pri izračunu izgubljenega dobička sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravni standard "normalnega teka stvari", ko ga je uporabilo tako, da je terjalo od oškodovanca, da svojo investicijo na parcelo vendarle izvede, čeprav zmanjšano za kar 50 %, in to še v času trajanja sodnih postopkov, ki so naslavljali tudi vprašanje lastništva zemljiške parcele, v katerih je toženec sicer kasneje propadel;
2. vprašanja ustreznosti in zadostne obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, če se obrazložitev sodbe, s katero je bil prisojeni znesek zmanjšan za polovico, opira edino na nosilno stališče, da za presojo škode ni odločilno, ali je bila investicija (zasaditev nasada) na polovico manjši površini od načrtovane smotrna, pač pa le, ali je bila teoretično možna.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje služnosti v javno korist - nedobrovernost - aktivna legitimacija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek občine, naj ugotovi, da v njeno korist obstaja služnostna pravica vzdrževanja vodovodnega omrežja na nepremičninah tožencev in naj tožencema naloži, da sta ji dolžna omogočiti njeno izvrševanje.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da tožnica nima aktivne legitimacije, ker ni izkazala, da je bila ona investitor spornega omrežja. Sicer pa je opozorilo, da je glavni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka ugotovitev, da tožnica ni dokazala pravne podlage za izvajanje neprave služnosti, s tem pa tudi dobrovernosti ne.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
predlog za dopustitev revizije - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvedensko mnenje - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Dejstvo, da na predlogu za dopustitev revizije ni ne podpisa ne žiga pooblaščenke, ki naj bi nasprotno udeleženko zastopala, predlog pa je tudi napisan v prvi osebi ednine, kaže, da je nasprotna udeleženka predlog sestavila/vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00056719
ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/2, 153, 171.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - delo na višini - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - dejanski delodajalec - ravnanje oškodovanca - prispevek oškodovanca - načelo neposrednosti - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti sodne odločbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.
predlog za dopustitev revizije - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - izpraznitev in izročitev nepremičnin - ugoditev tožbi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi toženkine pavšalne navedbe o nezakonitostih in nepravilnostih v drugih postopkih ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže.
Bistvo vprašanja je, da opozori na konkreten pravnorazlagalni problem, ki je odločilen za konkretno zadevo (se pravi: sporno pravno vprašanje) in je obenem bodisi predecenčnega pomena bodisi je pomemben za spoštovanje že obstoječe sodne prakse. Dolžnost predlagatelja je, da vprašanje (ali bolje: pravni problem), ki ima zgoraj opisane lastnosti, v predlogu natančno in konkretno navede.
Postavljeno vprašanje je nerazumljivo in nanj ni mogoče odgovoriti.