predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže.
Bistvo vprašanja je, da opozori na konkreten pravnorazlagalni problem, ki je odločilen za konkretno zadevo (se pravi: sporno pravno vprašanje) in je obenem bodisi predecenčnega pomena bodisi je pomemben za spoštovanje že obstoječe sodne prakse. Dolžnost predlagatelja je, da vprašanje (ali bolje: pravni problem), ki ima zgoraj opisane lastnosti, v predlogu natančno in konkretno navede.
Postavljeno vprašanje je nerazumljivo in nanj ni mogoče odgovoriti.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča - škoda nastala v tujini - uporaba tujega prava - nemško pravo - seznanitev s tujim pravom - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
ZPP člen 116, 117, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 367b, 367b/2, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozna vloga - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - ugoditev predlogu - predlog za dopustitev revizije - višina preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - ocena potreb - zmožnosti staršev - pravica stranke do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Res je, da mora odvetnik pri zastopanju stranke ravnati s postroženo skrbnostjo - skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Med drugim mora, če je zadržan, drugega odvetnika pravočasno zaprositi za nadomeščanje ter mu pravočasno sporočiti potrebne podatke in napotila (31. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike). Vendar gre pri predlogu za dopustitev revizije po naravi stvari za kompleksnejšo vlogo, ki zahteva podrobno poznavanje celotne zadeve na obeh stopnjah sojenja ter seznanjenost z relevantno sodno prakso, ob nenadnem in nepričakovanem hudem poslabšanju zdravstvenega stanja toženčeve odvetnice pa je do izteka roka za vložitev predloga ostalo le še manj kot teden dni. V okoliščinah konkretnega primera zato od odvetnice ni življenjsko pričakovati, da bi v času hospitalizacije oziroma bolniškega staleža zagotovila substituta, ki bi dokončal njen predlog za dopustitev revizije. Odvetniki imajo namreč vsak svoje delo in je težko verjetno, da bi ga pustili zato, da bi napisali predlog za dopustitev revizije namesto drugega odvetnika v zadevi, ki je ne poznajo, pri tem pa bi po vrhu imeli na voljo še razmeroma malo časa.
predlog za dopustitev revizije - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvedensko mnenje - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - bivša zakonca - denarna sredstva - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Zgolj ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni substancirano pojasnilo, da je prisodilo nekaj manj, kot sta tožnika zahtevala, in ne nekaj drugega, ne predstavlja obširnega in samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj, ki bi pred sodiščem druge stopnje, če bi le to izvedlo pritožbeno obravnavo, bolj podaljšalo postopek, kot pa ga bi podaljšala vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje v novo sojenje. Prav tako samostojna in morebitna dokončna odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja neekonomične potrate človeških in finančnih virov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v pristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikoma poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve sodeče sodnice ter v njeno nepristranskost, morata prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu celo sáma (s sklicevanjem na eno civilno in dve kazenski odločbi Vrhovnega sodišča) ugotavljata, da je "sistem" rednih in izrednih pravnih sredstev zares učinkovit in prispeva k pravilnosti in zakonitosti odločb nižjih sodišč. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno okrožno sodišče ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 20 sodnikov). Sicer pa predlagatelja tudi ne trdita, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na okrožnem sodišču. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00056707
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisana v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnin v k. o. 2249 Volče.
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahajajo nepremičnine, pri katerih je pogrešanec vpisan kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v pristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitve sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, mora prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Tudi toženkine pavšalne navedbe o nezakonitostih in nepravilnostih v drugih postopkih ostajajo na ravni neizkazanih domnev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).