določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - pogoji za združitev zadev v skupno obravnavanje - ugoditev predlogu
Ker bi se utegnilo izkazati, da bo združitev obeh zapuščinskih zadev pravno racionalna, je po presoji Vrhovnega sodišča predlog za prenos pristojnosti kasnejše zapuščinske zadeve na Okrajno sodišče v Ljubljani, kar je nujna predpostavka za združitev, utemeljen.
predlog za dopustitev revizije - služnost poti - prenehanje služnosti na podlagi zakona - izvrševanje služnosti - delitev stvari - delitev gospodujoče nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00058018
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o sofinanciranju - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - zamuda z izpolnitvijo - vračilo prejetih javnih sredstev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je po sklenjeni pogodbi o sofinanciranju mladega raziskovalca v primeru zamude pri doseganju pogodbenih ciljev (pri toženki zaposleni mladi raziskovalec, ki ga je ta sama izbrala, zamuja pri pridobitvi doktorskega naslova) tožena stranka dolžna vrniti prejeta sredstva delno oziroma v celoti, kot to določa 34. člen pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Prvi tožnik je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v pristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom in odločitvami pristojnega sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikoma poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve sodeče sodnice ter v njeno nepristranskost, morata prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu celo sáma (s sklicevanjem na eno civilno in dve kazenski odločbi Vrhovnega sodišča) ugotavljata, da je "sistem" rednih in izrednih pravnih sredstev zares učinkovit in prispeva k pravilnosti in zakonitosti odločb nižjih sodišč. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno okrožno sodišče ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 20 sodnikov). Sicer pa predlagatelja tudi ne trdita, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na okrožnem sodišču. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prekoračitev tožbenega zahtevka v postopku pred sodiščem prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Zgolj ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni substancirano pojasnilo, da je prisodilo nekaj manj, kot sta tožnika zahtevala, in ne nekaj drugega, ne predstavlja obširnega in samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj, ki bi pred sodiščem druge stopnje, če bi le to izvedlo pritožbeno obravnavo, bolj podaljšalo postopek, kot pa ga bi podaljšala vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje v novo sojenje. Prav tako samostojna in morebitna dokončna odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja neekonomične potrate človeških in finančnih virov.
ZPP člen 367c, 367c/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 10, 23.
predlog za dopustitev revizije - sklep o izvršbi - evropski izvršilni nalog - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - zavrnitev predloga
Na vprašanji, glede katerih dolžnik predloga dopustitev revizije, sta že izrecno odgovorili nižji sodišči. Glede na konkretne okoliščine predlog ni utemeljen.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.