Objekt, za katerega je bilo investitorju (pravnemu predniku revidentov) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na mestu obstoječega, se nanaša na objekt, zgrajen na drugem zemljišču, in ne na objekt revidentov, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka.
Pri objektih zunanje ureditve gre za objekte ob stanovanjskem objektu revidentov, ki pa nista izkazala, da bi imela za te objekte potrebna upravna dovoljenja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPSto-2 člen 32, 64, 65.
poštne storitve - določitev cene za dostop do poštnega omrežja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – jasnost zakonskega besedila – zelo hude posledice niso izkazane
Ker revidentka zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na jasne zakonske določbe, ki ne potrebujejo dodatne razlage, njihova uporaba pa je odvisna od konkretnih okoliščin primera, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
predlog za dopustitev revizije – pravna oseba - zastopanje - zakoniti zastopnik – pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko zakoniti zastopnik stranke opravlja pravdna dejanja samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.
URS člen 87, 153. ZIS člen 3b. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 13.
dovoljena revizija - institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucij - zakonska podlaga za pravilnik - ustavnost pravilnika
Določbe Zakona o igri na srečo dajejo ustrezen zakonski okvir za določanje pogojev za imenovanje za institucijo za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave. Pravilnik s 5. členom, ki od institucij zahteva, da imajo kontaktno osebo, ki je vsaj dve leti zaposlena pri instituciji in ki ima opravljen izpit iz poznavanja splošnega upravnega postopka, teh zakonskih okvirov ni prekoračil.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
- ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede izgubljenega dobička oziroma zaslužka, vključno z vprašanjem metodologije izračuna izgubljenega dobička oziroma zaslužka.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica v vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.
predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta – sosporništvo - formalni sosporniki – kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Določbe petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov v primeru skupnih pravnih vprašanj za posamezne zahtevke ali v primeru medsebojne odvisnosti posameznih zahtevkov v tej zadevi ni mogoče uporabiti, ker gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov.
dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – odškodnina – cena nepremičnine - odškodnina
Predlog je utemeljen v obsegu, ki je razviden iz izreka sklepa. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede primarnega tožbenega zahtevka, ne presega 2.000,00 EUR in zato sodišče revizije glede primarnega zahtevka ni moglo dopustiti.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002408
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 6, 9, 75. ZPomK člen 3, 5, 55.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - ugovor zastaranja v ugotovitvenem postopku - dokazovanje - zastaranje - pojem stvarnega in geografskega trga - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - usklajevanje cenovne politike - usklajevanje popustov in cen - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - dokazovanje - zakonitost pridobitve dokaza - pravica do nedotakljivosti stanovanja - preiskava elektronske pošte - preiskava elektronske dokumentacije - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - ustavnost določb ZPomK-1 - odločba Ustavnega sodišča - kršitev 81. člena PES
Tožnik skuša s sklicevanjem na določbi 55. člena ZPOmK oziroma 75. člena ZPOmK-1, ki se obe nanašata na postopek o prekršku, doseči odpravo izpodbijane odločbe. Vendar pa je bila izpodbijana odločba izdana v t. i. nadzornem postopku, to je posebnem upravnem postopku, v katerem Urad odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank in se konča z ugotovitvijo, da je nadzorovana oseba ravnala v nasprotju s 6. oziroma 9. členom ZPOmK-1, oziroma se postopek ustavi. Ker torej izpodbijana odločba ni bila izdana v postopku o prekršku, se zanjo določbi 55. člena ZPOmK oziroma 75. člena ZPOmK-1 ne uporabljata.
Pri presoji o kršitvi se je Urad oprl na določbo prvega odstavka 6. člena ZPOmK-1, v skladu s katero so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. V bistvenem enako določbo je vseboval ZPOmK v prvem odstavku 5. člena v zvezi s 3. členom, zato izpodbijana odločba ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava.
Urad je ugotovil, da je tožnik kršil 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES vsaj od leta 2000 do 31. 5. 2004. Ugotovitev, da je tožniku mogoče očitati kršitev 81. člena PES le od 1. 5. 2004 dalje, pa odpira novo vprašanje, in sicer: ali je tožnik v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 5. 2004, torej v obdobju enega meseca, kršil 81. člen PES? Iz ugotovitev Urada v izpodbijani odločbi izhaja, da so v tem obdobju veljale cene, ki so se za smučarsko sezono 2003/2004 oblikovale leta 2003, ko 81. člen PES na območju Republike Slovenije še ni veljal, za naslednjo sezono, to je sezono 2004/2005, pa Urad ne ugotavlja, da bi se tožnik dogovarjal o cenah dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle. Na podlagi teh ugotovitev Vrhovno sodišče zaključuje, da v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 5. 2004 tožniku ni mogoče očitati dogovarjanja o cenah smučarskih vozovnic, prepovedanega z določbo 81. člena PES.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo je prinesla novela ZP-1H, ima kljub temu, da je umeščena med določbe o zastaranju pregona, naravo procesne predpostavke za začetek postopka. Za procesnopravne določbe pa pravilo milejšega zakona ne velja.
ZP-1 člen 55, 55/2, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427. ZPPPD člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – prepovedana droga - zdravilo
Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče ugotovilo, da obstaja precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, na katerih temelji materialnopravna ocena prekrškovnega organa in sodišča, da substanca diazepam predstavlja prepovedano drogo.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - identiteta storilca - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je plačilni nalog kršitelju vročen takoj na kraju prekrška, ki ga je uradna oseba osebno zaznala, ne gre za kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, če iz plačilnega naloga niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, kdo je prekrške storil.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Za uporabo določbe prvega odstavka 78. člena ZKP ni odločilen začetek postopka, ampak presoja, ali je procesni udeleženec v svoji vlogi žalil sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku.