bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pogoji za izvedbo – sum uničenja dokazov
Osebna preiskava brez odredbe sodišča je izjema, zato s prenizko postavitvijo kriterijev njene uporabe ni dopustno širiti.
Nevarnost, da bo tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali mu je vzela prostost, odvrgel, skril ali uničil predmete, mora temeljiti na okoliščinah konkretnega primera.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – odvetnik – novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije - zavrženje revizije
Upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
Z eno tožbo sta zaradi ničnosti različnih pogodb in zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tožena dva para tožencev, ki sta eden proti drugemu v razmerju navadnih (formalnih) sospornikov. Gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov, pri kateri se vrednosti spornega predmeta za zahtevke zoper različne tožence ne seštevajo in navedba skupne (nediferencirane) vrednosti spornega zahtevka ne zadošča za dovoljenost revizije.
stroški postopka - kdo plača stroške postopka – ustavitev postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
S tem, ko je sodišče določbo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun, razširilo tudi na prekršek, za katerega je bil storilcu izrečen opomin, je kršilo določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
Za prekršek, za katerega je bil storilcu izrečen opomin, bi sodišče ravnalo pravilno, če bi odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške postopka, razen sodne takse (za zahtevo za sodno varstvo).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006877
ZKP člen 52, 344, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. URS člen 15, 39.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanja
Pri presoji dovoljenosti spremembe obtožbe si sodišče lahko pomaga s t. i. testom že razsojene stvari (
res iudicata
).
Pomena besede ali besedne zveze, ki je za določeno osebo lahko objektivno žaljiva,
ni mogoče presojati izolirano, iztrgano iz konteksta, sploh če je zapisana v naslovu ali podnaslovu članka, temveč je treba njen pomen in žaljivost oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka ter pri tem kritično presoditi tudi rubriko (žanr), v katerem je bilo besedilo objavljeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006931
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 49, 49/2, 82.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – predkaznovanost – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - obsodba v tujini – izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o kazenski sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je med obteževalnimi okoliščinami upoštevalo izpis iz kazenske evidence, ki se ne bi smel uporabiti, ker bi v njem navedena obsodba morala biti že izbrisana.
Zmotno je revizijsko stališče, da je tožnica upravičena do plačila zamudnih obresti za ves čas, ko ni mogla razpolagati s spornimi denarnimi sredstvi, ker naj bi bila podana odškodninska obveza toženke. S tem v zvezi je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006863
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 209, 209/1, 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – samovoljnost – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Če bi se z izvedbo dokazov izkazalo, da so terjatve vsaj v višini zneska, ki naj bi si ga obsojenec protipravno prilastil, obstajale, ne bi šlo za „tujo stvar“, temveč bi obsojenec svojo terjatev do oškodovanega podjetja „pobotal“ sam zunaj rednega sodnega postopka - s takšnim ravnanjem pa ne bi izpolnil zakonskih znakov poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, temveč le kaznivega dejanja samovolje.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev
Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega postopka.
S tem, ko se sodišče ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga in s tem v zvezi ni podalo nobene obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - videz nepristranskosti sodišča – objektivna nepristranskost
Vprašanja pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se obravnavajo v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije.
OZ člen 191. ZOR člen 211. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino – verzija - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - ugotovitev lastninske pravice - volenti non fit iniuria – izognitev sili - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – pomanjkljivosti sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Neutemeljene so revizijske navedbe, da sta bila nasilje in strah pred tožencem odločilna, da je tožnica odplačevala obroke toženčevih kreditov. S temi navedbami skuša tožnica prikazati, da se s prikrajšanjem ni strinjala, ker v skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja (211. člen Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 191. člen Obligacijskega zakonika), vendar je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da tožnica ni izkazala vlaganj oziroma da bi odplačevala obroke toženčevih kreditov, niti ni pravnorelevantno, ali je plačevala zaradi strahu pred tožencem, zato sodišče pravilno resničnosti teh trditev ni ugotavljalo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, t.j. da tožnica vlaganj v nepremičnino ni dokazala, je bilo materialno pravo povsem pravilno uporabljeno in zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti delno, zato je bil pravilno zavrnjen v celoti. Sodišči prve in druge stopnje sicer res večkrat navedeta, da tožnica ni dokazala, da bi v nepremičnino vložila znesek v zatrjevani višini, ali da ni dokazala prikrajšanja v zatrjevani višini, vendar pa je iz celotne in obsežne obrazložitve dokazne ocene mogoče nedvoumno ugotoviti, da tožnica ni dokazala, da bi sploh kaj vložila. Nista pa sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališča, kot to zmotno trdi tožnica, da ker tožnica ni dokazala vlaganj v zatrjevani višini, pa zahtevku niti delno ni mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče pa še dodatno pripominja, da sodišči prve in druge stopnje glede na podane trditve, predložene dokaze in ugotovljena dejstva zahtevku niti delno nista mogli ugodili in sta ga pravilno zavrnili v celoti.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4. ZZDej člen 87d, 87e. ZPVPJN člen 2.
tožba zaradi molka organa - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - izbira na javnem natečaju - položaj stranke - sodno varstvo v upravnem sporu
Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016505
OZ člen 73. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10. ZPP člen 181, 181/3, 274, 328, 328/1, 328/2, 339, 339/2-14, 353, 360, 360/1, 367, 367/1, 367/2, 367/5, 371, 371/1, 372, 377, 378, 384, 384/1.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija – dobrovernost neposrednega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobrovernost nadaljnjega pridobitelja – pooblastilo - ponarejeno pooblastilo - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba –- odgovor na pritožbo - popravni sklep - očitna pisna pomota - dovoljenost revizije - primarni zahtevek - podredni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialnost - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe ničnost
Pasivno legitimacija neposrednega pridobitelja pri izbrisni tožbi določa prvi odstavek 244. člena ZPP, ki pa ne zahteva, da bi moral biti neposredni pridobitelj dobroveren. Pogoj nedobrovernosti je določen v tretjem odstavku 244. člena ZZK-1, ki pa se nanaša samo na drugi odstavek istega člena, ki pa določa pasivno legitimacijo nadaljnjega pridobitelja. Torej dobrovernost je pomembna zgolj pri nadaljnjem pridobitelju, pri neposrednem pridobitelju pa ne. Tudi sicer pa se pojem dobrovernosti povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja.
Na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP se lahko glede predhodnega vprašanja postavi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega pa ni potrebno, da se posebej izkazuje pravni interes. Vendar to velja zgolj, dokler obstaja prejudicialnost, torej, dokler je konkretna odločitev o zahtevku odvisna od predhodnega vprašanja, ki je predmet vmesnega ugotovitvenega zahtevka.
povrnitev škode - škodni sklad - neznani voznik neznanega vozila - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - skrbnost oškodovanca - skrbnost povprečnega človeka
Za presojo, da je prometno nesrečo in škodo povzročil voznik neznanega vozila v smislu prvega odstavka 39. člena ZOZP, ne zadostuje zgolj okoliščina, da je povzročitelj (oziroma njegovo vozilo) dejansko neznan(o), ampak je takšen sklep utemeljen samo v primeru, če je oškodovanec pri (neuspešnem) ugotavljanju njegove identitete ravnal skrbno, pri čemer se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera.
OZ člen 2, 376. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 339, 339/2-7, 379, 379/1, 385, 385/4, 453a, 453a/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - kogentne zakonske določbe - dispozitivna narava zakonskih določb - zakonske zamudne obresti - kdaj obresti nehajo teči - ne ultra alterum tantum - opustitev odgovora na tožbo - načelo dispozitivnosti - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Iz vsebine 376. člena OZ izrecno ne izhaja, ali je določba kogentna. Pravilo ne ultra alterum tantum je eno izmed varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom. Vprašanja, ki se nanašajo na samo obveznost plačila in na tek zamudnih obresti, niso prepuščena avtonomiji strank obligacijskega razmerja. Glede zamudnih obresti je bil torej 376. člen OZ uzakonjen zato, da ne bi bilo očitnega nesorazmerja med glavnico na eni strani in zamudnimi obrestmi od te iste glavnice na drugi strani, saj je zakonodajalec menil, da bi bilo nepravično, da bi dolžnikov dolg v večjem delu predstavljale zamudne obresti, glavnica pa bi bila manjšinski del dolga. Na podlagi navedenega je zaključiti, da je bila določba 376. člena OZ glede zamudnih obresti v času svoje veljavnosti kogentne narave.
Po določbi četrtega odstavka 206. člena ZOR tedaj, ko ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, pa ni mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno. V takem primeru gre za t. i. alternativno vzročnost, pri kateri ni treba, da bi bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem vsakega posameznega potencialnega povzročitelja škode in nastalo škodo, pač pa zadošča, da je dokazano, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - odredba - izvršitev odredbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - prisluhi
V obravnavanem primeru iz poročila tujih varnostnih organov jasno izhaja vir posredovanih informacij; navedeno je, da so bili podatki pridobljeni v okviru odrejenih prikritih tajnih poizvedovanj, v katera je bila vključena oseba zaupanja, ter kateri organ je ta ukrep uvedel. Ti podatki omogočajo zadostno presojo verodostojnosti in zakonitosti posredovanih informacij, da je na njihovi podlagi (ter v povezavi z ostalimi, sicer splošnimi okoliščinami) moč napraviti zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obsojenec ponuja na prodaj mamilo.
mednarodna zaščita – pritožba tožene stranke – subsidiarna zaščita – podaljšanje prošnje – razlogi, ki jih prosilec uveljavlja v pošnji za azil
Po presoji Vrhovnega sodišča je na podlagi zakonskega besedila prvega odstavka 106. člena ZMZ že z jezikovno razlago možno ugotoviti, kot pravilno ugotavlja to že sodišče prve stopnje, da se beseda „katere“, ki je v edninski obliki, nanaša na prošnjo in ne na razloge, na podlagi katerih je bila prosilcu priznana subsidiarna oblika zaščite. Za podaljšanje subsidiarne zaščite so relevantni torej vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.