KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006858
ZKP člen 68, 70, 70/4, 148, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6, 6/3-c. ZPol člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - načelo enakosti - pravica do pritožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor - grozovit način - odmera kazni
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016592
ZGD člen 580, 580/5. ZPP člen 339/2-8, 360, 370, 370/1-1, 370/3.
povrnitev škode – škoda zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD – odgovornost države – odškodnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za izbris družbe iz sodnega registra je bila njena neuskladitev z ZGD v predpisanih zakonskih rokih. Neutemeljen je zahtevek tožnika, ki kot družbenik od države zahteva odškodnino, ki naj bi mu zaradi tega nastala, saj ni bilo nepravilnosti niti v postopku vpisa družbe v sodni register niti v postopku izbrisa, vzrok za to pa tudi ni v dolgotrajnosti postopkov, v katerih so se reševali medsebojni spori med družbeniki, ali v pomanjkljivi zakonodajni ureditvi.
Uskladitev družb z novim zakonom je bila pogoj za njihovo nadaljnje delovanje in ta uskladitev je bila naloga družbenikov. Družbeniki so (bili) tisti, ki bi morali poskrbeti za to, da družba izpolnjuje zakonske pogoje za nadaljnji obstoj in nato za njeno (uspešno) poslovanje. Za spore med njimi, pa četudi bi ti res pripeljali do izbrisa družbe, ni mogoče kriviti tožene stranke.
URS člen 76. ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 5, 74. ZFPPIPP člen 14, 14/1-1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 41. ZPSV člen 3, 3/5-3. ZDR člen 130, 131, 134. ZPP člen 339, 339/2-14. KPDTS člen 81.
povračilo stroškov za prehrano - regres za letni dopust - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - prispevki - drug dohodek iz zaposlitve - plača - božičnica - in favorem laboris - ugovor neenotne prakse upravnih organov – obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo izplačilo zaposlenim z dne 14. 8. 2009 v znesku 60 EUR na zaposlenega ne predstavlja drugega obroka regresa za letni dopust, ampak drug dohodek iz zaposlitve, ker je bil izplačan po 1. 7. 2009 (ta datum pa določa ZDR), revidentka pa ni izkazala, da bi obstojali zakoniti razlogi za takšno poznejše izplačilo.
Revidentka je dne 30. 3. 2009 regres izplačala v enem obroku in v polnem znesku, pri tem v samem sklepu ni navedeno, da gre le za prvi obrok regresa in da je predviden še en obrok. Določila ZDR o roku za izplačilo do 1. 7. tekočega leta veljajo za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentkino izplačilo zaposlenim z dne 4. 12. 2009 ne predstavlja povračila stroškov za prehrano, ampak drug dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2, ker v sklepu z dne 7. 1. 2009 višina povračila ni določena oziroma določljiva, sklep z dne 2. 12. 2009 pa ureja povračilo za nazaj.
Povračilo stroškov za prehrano ni dodatek za prehrano, ampak je njegov namen, da se zagotovi prehrana med delom, kar pomeni, da gre za pravico, katere namen je, da se udejanja sproti; če ne dnevno s toplimi obroki, pa z mesečnimi povračili stroškov. Iz tega izhaja tudi zaključek, da morajo biti povračila stroškov praviloma nakazana delavcem mesečno in ne v obliki akontiranja oziroma začasnega knjiženja. Iz tega logično izhaja tudi zaključek, da mora biti obseg pravice določen oziroma določljiv vnaprej in ne za nazaj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje obrambe z dokazno oceno ne pomeni uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s čimer ne more uspeti.
Presoja, katera ravnanja, ki se očitajo obsojenki, predstavljajo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 234b, 234b/1, 234b/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Višina (pričakovane in dosežene) premoženjske koristi ni zakonski znak temeljne oblike kaznivega dejanja po prvem odstavku 234. b člena KZ, zato ni treba, da bi goljufivi namen storilca zajel višino škode, ki bo povzročena končnim oškodovancem, ampak se mora storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju tovrstnih iger ali dejavnosti zavedati in tudi hoteti, da je to igra ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej „goljufiva“.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe - dokazna ocena – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podlaga za dokazno oceno v ponovljenem postopku so lahko le ponovno in na novo izvedeni dokazi in njihova ocena, tako posamičnega dokaza, kot tudi v njihovem skupnem pomenu (nikakor pa ne razveljavljena sodba sodišča prve stopnje v prvotno izvedenem postopku).
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - stroški davčnega postopka
Davčna organa in sodišče prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji, razen če zakon določi drugače. V času odločanja o revidentovem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero in takšna obrestna mera je bila pravilno uporabljena v obravnavanem primeru.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1d, 116, 116/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 133, 140/3.
licenčnina - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti - blagovna znamka - predhodna uporaba blagovnih znamk - uporaba neregistriranega znaka – know-how – gospodarske koristi
Po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člena ZDDPO-2 odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, niso davčno priznani.
Ker je revident pri svoji dejavnosti že uporabljal znake, ne da bi mu bilo treba za to plačevati licenčnine, naknadno plačilo licenčnine za uporabo teh istih znakov, ki so bili kasneje registrirani kot blagovna znamka s strani revidentovega lastnika in direktorja, ne more biti kvalificirano kot neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. S takšnim plačilom revident ni pridobil nobenega novega sredstva za opravljanje svoje dejavnosti, temveč je plačal za sredstvo, ki ga je že imel v uporabi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006850
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 183, 183/3, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Glede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov –
Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006840
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti - odločba o kazenski sankciji
Obsojencu očitano kaznivo dejanje je opredeljeno v zdaj veljavnem drugem odstavku 135. člena KZ-1 (naslovljeno „Grožnja“), za katero je predpisana enaka kazen kot za prej veljavno kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, zato je pravna opredelitev dejanja v izpodbijani sodbi pravilna.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zoper narod in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj nima konkretiziranih vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND, ki jih je bilo mogoče storiti le v primeru izpolnitve tudi v 2. členu ZKND posebej določenega subjektivnega zakonskega znaka, obarvanega naklepa, ki ga je zakon opredeljeval kot namen, „da bi se z nasiljem zrušila in spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Demokratske federativne Jugoslavije...“.
neupravičena pridobitev - zastaranje - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Zahtevki iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca. Do tega prehoda pa je v obravnavanem primeru prišlo najkasneje takrat, ko je toženka razpolagala z obogateno nepremičnino.
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je tudi v primeru, ko je dobiček izgubljen zaradi neposlovnega škodnega nedopustnega posega, treba upoštevati, da mora že ob nedopustnem ravnanju obstajati temelj pričakovanega dobička. Že takrat mora obstajati namera, da se stvar proda ter z njo doseže posebna korist.
ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 37. ZIKS člen 145. ZPP člen 339, 339/2-8, 394, 394/1-2, 394/1-10, 396, 396/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - nepravdni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - udeleženci postopka
Predloga za obnovo postopka sta prepozna. Pravica udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor med zadrugo in samostojnim podjetnikom posameznikom (s. p.) - stvarna pristojnost
Gre za spor iz medsebojnih pravnih razmerij toženca kot samostojnega podjetnika in zadrugo, ki je svojo terjatev prenesla na tožnico. V skladu z 2. točko prvega odstavka 481. člena ZPP gre torej za gospodarski spor, zaradi česar je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). Ob upoštevanju neprerekanega sporazuma o krajevni pristojnosti je tako podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina odškodnine – neto korist denacionalizacijskega upravičenca - gozd - sofinanciranje vlaganj v gozdove – dokazovanje – izvedenec - izločitev izvedenca - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
O višini odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen je v sodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da se ta ugotavlja kot (neto) korist, ki bi jo upravičenec (v tem primeru tožnica) sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Ker zato ni pomemben položaj zavezanca, temveč le položaj upravičenca, toženčevi ugovori, ki izhajajo iz specifičnosti njegovega lastnega položaja pri upravljanju z gozdovi, ne utemeljujejo drugačne obravnave, ko gre za nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja gozda.
Očitki o pristranskosti revirnega gozdarja, ki je prisostvoval ogledu na terenu (na katerem sta bila prisotna tudi predstavnika obeh pravdnih strank) in podal izjave o dejstvih, na katere naj bi se deloma opiralo izvedeniško mnenje, ne pomeni subjektivnega razloga na strani izvedenca, zato ne gre za izločitveni razlog v smislu določb 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP.
Ker gre v obravnavanem primeru za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 299. člena OZ.
Po uveljavitvi ZPP-D, ki je začel veljati 1. 10. 2008, revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ne pazi več na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, pač pa je vezano le na to, kar uveljavlja revident v reviziji.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - podaljšanje pripora - utemeljen sum – pravnomočen sklep o preiskavi – begosumnost – neogibnost pripora – sorazmernost
Če je sklep o preiskavi pravnomočen, je ocenjevanje izpovedb v preiskavi zaslišanih prič ter listinskih dokazov za pravni sklep o obstoju utemeljenega suma nepotrebno.