Zaključek, da tretji odstavek zahtevanega popravka predstavlja tožnikovo mnenje o prispevku in mediju, v katerem je bil prispevek objavljen, utemeljuje zavrnitev zahteve za objavo popravka na podlagi 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, saj zadošča, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več zgolj na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – obvezni preklic – fakultativni preklic
Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, vendar pa pri tem zakon ne zapoveduje, da bi vedno moralo preklicati pogojno obsodbo. Na splošno je preklic pogojne obsodbe obvezen, če sodišče za novo kaznivo dejanje (eno ali več) glede na določene kazni ne bi moglo znova izreči pogojne obsodbe.
OZ člen 239, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 16, 41, 43, 44.
mandatna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - kodeks odvetniške etike - vložitev tožbe - tožba na nedopustnost izvršbe - dolžnosti odvetnika - seznanitev in posvet s stranko v zvezi procesnimi dejanji - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Po izrecni določbi 44. člena Kodeksa je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.
Glede na sosporniška razmerja tako na tožeči kot na toženi strani vrhovno sodišče ugotavlja, da je zahtevkov, od katerih vsak lahko deli ločeno pravno usodo, šest (tožnik zoper tri toženke in tožnica zoper tri toženke). Dovoljenost revizije bi se zato presojala po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - deljena odgovornost - sporazum strank o podlagi tožbenega zahtevka – sodna poravnava
Kar sta storili pravdni stranki z dogovorom pred sodiščem s soglasnima izjavama, da je tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka 38%, delež voznika (in s tem tožene stranke) pa 62%, presega zgolj priznanje dejstev o poteku škodnega dogodka. Taka izjava vsake od strank po vsebini predstavlja dejansko poravnavo o temelju zahtevka. Ni pa izključeno, da se tak sporazum vzame kot podlaga za odločitev o temelju zahtevka šele v končni sodbi; seveda pod pogojem, da dane procesne izjave katera od strank ne prekliče.
Sklepanju tožnika, da bi pravni posel postal ničen (šele) zaradi plačila odškodnine na podlagi 72. člena ZDen (torej za nazaj), ni mogoče pritrditi, saj takšno sklepanje nasprotuje osnovnim konceptom ničnosti pogodb.
Plačilo odškodnine po 72. členu ZDen ni v pravnorelevantni zvezi z obravnavano zadevo, saj ZDen ureja pravna razmerja med denacionalizacijskim zavezancem ter upravičencem, v konkretnem primeru pa gre za obligacijsko pravno razmerje, v katerega sta pravdni stranki prostovoljno ter svobodno vstopili s sklenitvijo sporazuma.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina nadomestila - neto tržna najemnina - nečiste denarne terjatve - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - začetek teka zamudnih obresti
Ker gre za ugotavljanje v preteklosti nastale terjatve, ki se šele z odločitvijo sodišča odrazi v denarju (nečista denarna terjatev), se ta ugotavlja po razmerah v času sojenja. Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se upravičenčeva koristi ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma po cenah, kakršne so v času sojenja (tj. odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). V takem primeru zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 299. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ugotovitev skupnega premoženja - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 277, 277/1, 324, 424/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen - korist upravičenca - najemnina za poslovne prostore - metode ugotavljanja višine najemnine - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - davki - trditveno in dokazno breme - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Izbira metode za ugotavljanje upravičenčeve koristi je odvisna od okoliščin posameznega primera. V obravnavani zadevi so ključne ugotovitve, da je toženka celotno vtoževano obdobje nepremičnino oddajala v najem s konkretnimi pogodbami za znano ceno, toženka pa ni zatrjevala, da tožnica najemnine v takšni višini ne bi mogla doseči. V takih okoliščinah je sodišče pri ugotavljanju nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen imelo podlago, da je tožničino korist izračunalo na podlagi najemnine, za katero je toženka nepremičnino oddajala v zadnjem mesecu pred njeno vrnitvijo tožnici.
Tudi stroški, zgrajeni na hipotezi, da bi jih upravičenec imel, če bi z nepremičnino sam razpolagal že od začetka veljavnosti ZDen, morajo temeljiti na dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljene in določene stroške dejansko tudi imel, če bi nepremično sam oddajal v najem. Dejstva, ki so za izgradnjo take hipoteze potrebna (to je, kateri stroški in dejstvo, da bi jih nosil upravičenec), pa je dolžan zatrjevati in izkazati zavezanec. Zato (zlasti tudi glede na v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljene dejanske okoliščine, da je bilo breme stroškov upravljanja in vzdrževanja v konkretnih najemnih razmerjih na najemnikih), toženka ne more uspeti le s pavšalnimi ugovori o hipotetičnih stroških, temveč bi morala substancirano navajati in dokazati, katere stroške bi v obravnavni zadevi nosila tožnica.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 9. Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve
S pravnomočno sodbo je bila storjena kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, saj je bil zakon kršen o vprašanju, ali je dejanje, za katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - exceptio illegalis
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt), se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
ZV-1 člen 55, 124, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - okoljska dajatev - Uredba o vodnih povračilih - upoštevanost načina rabe končnega uporabnika in značilnosti območja - skladnost uredbe z zakonom - nesprejem Sklepa Vlade o višini povračila - pravna praznina - uporaba cene iz predhodnega obdobja - skladnost uredbe z zakonom - merila za določitev višine povračila - vodna pravica
Določbe 5., 6., 8. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih so v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1), ker so v njih upoštevana vsa zakonska merila iz 124. člena ZV-1.
Če je podrobnejša določitev posameznih elementov, ki opredelijo posamezno z zakonom določeno merilo za določitev višine javne dajatve, kar je tudi vodno povračilo, odvisna od dognanj različnih strok, mora zakonodajalec že zaradi narave stvari prepustiti izvršilni veji večje možnosti za lastno presojo. Ker strokovno-tehnična vprašanja niso pravna vprašanja, tudi ne morejo biti predmet presoje zakonitosti upravnega akta v upravnem sporu.
Če pristojni organ v roku, določenem v predpisu, ne določi nove višine letne dajatve za naslednje leto, to ne pomeni, da dajatve ni, temveč da se to dajatev plačuje v višini, kot je veljala prej, po novi višini pa šele od njene uskladitve po objavi v Uradnem listu.
dovoljenost revizije - dodelitev neprofitnega stanovanja - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - izpolnjevanje pogoja slovenskega državljanstva - pomen izbrisa iz registra stalnih prebivalcev RS - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi in se nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen.
Revident zelo hude posledice utemeljuje z navedbami o hudi socialni stiski ter s trditvijo, da je brez stanovanja, živi na ulici in spi v avtomobilu. V obravnavni zadevi izpodbijana odločitev po presoji revizijskega sodišča ne povzroča takšnih posledic. Zato revident zelo hudih posledic s temi navedbami ni izkazal.
ZV-1 člen 6, 6/1, 55, 124,124/1, 124/5, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - okoljska dajatev - Uredba o vodnih povračilih - skladnost uredbe z zakonom - nesprejem podzakonskega akta o višini dajatve - pravna praznina - uporaba cene iz predhodnega obdobja - merila za določitev višine povračila - vodna pravica – obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje
Določbe 5., 6., 8. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih so v skladu z Zakonom o vodah - ZV-1, ker so v njih upoštevana vsa zakonska merila iz 124. člena ZV-1.
Če je podrobnejša določitev posameznih elementov, ki opredelijo posamezno z zakonom določeno merilo za določitev višine javne dajatve, kar je tudi vodno povračilo, odvisna od dognanj različnih strok, mora zakonodajalec že zaradi narave stvari prepustiti izvršilni veji večje možnosti za lastno presojo. Ker strokovno-tehnična vprašanja niso pravna vprašanja, tudi ne morejo biti predmet presoje zakonitosti upravnega akta v upravnem sporu.
Če pristojni organ v roku, določenem v predpisu, ne določi nove višine letne dajatve za naslednje leto, to ne pomeni, da dajatve ni, temveč, da se to dajatev plačuje v višini, kot je veljala prej, po novi višini pa šele od njene uveljavitve po objavi v Uradnem listu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 79/13, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8. ---- Op. št. (1): To je na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Op. št. (2): Enako stališče, ki se sicer nanaša na ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-250/03 z dne 26. 5. 2005.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt) ter pred sprejemom občinskih programov opremljanja po trinajstem odstavku 79. člena ZPNačrt, se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 15. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
Če okrajno sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo odloči deloma ali v celoti v obdolženčevo korist, skladno z drugim odstavkom 147. člena ZP-1 ne določi sodne takse.