ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZIUOPZP člen 151c, 151č. ZORZFS člen 21.
upravni spor - razlastitev - poplava - javna korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V konkretnem primeru gre za splošni akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti odstranitve konkretnih objektov. Čeprav izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov in parc. št.) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi za odstranitev, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja tožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice. Do posega v to njihovo pravico in s tem do spremembe pravnega položaja tožnikov bo lahko prišlo šele v postopku razlastitve.
Sodišče ugotavlja, da prvostopenjski organ tudi v izpodbijani odločbi ni obrazložil zaključka, zakaj se je odločil za izrečeni ukrep in ne za kakšen drug po zakonu predviden ukrep, ki bi bil milejši in hkrati primeren. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je le ponovil, da spornega zidu ni možno obnoviti, ne da bi se ga pri tem odstranilo. Kot že navedeno, je naslovno sodišče v sodbi in sklepu III U 12/2018 z dne 25. 4. 2018 takšno obrazložitev izrečenega ukrepa ocenilo kot preskopo, presplošno in nezadostno za preizkus, ali je bil izrečen najmilejši po zakonu.
orožje - nabava orožja - dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo orožne listine - ogrožena osebna varnost - osebna varnost
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni pogoji: da je dopolnil 18 let, da ni zadržkov javnega reda, da je zanesljiv, da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, da ima opravljen zdravniški pregled, da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Tožnik ni izkazal dveh taksativno naštetih pogojev za izdajo orožnega lista, in sicer ni predložil zdravniškega spričevala z ugotovljeno zmožnostjo za posest in nošenje orožja, niti potrdila o opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem, zato je upravni organ pravilno zavrnil izdajo orožnega lista.
ZMZ-1 člen 24, 47, 47/1, 52, 52-1, 52-2, 62, 62-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - družinski spor - nedržavni subjekt preganjanja - informacije o izvorni državi
Tožnik prošnjo utemeljuje z razlogi ekonomske narave in psihičnim pritiskom, ki ga je bil deležen od svoje žene in zaradi katerega je tudi odšel iz izvorne države. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo za mednarodno zaščito niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.
Prosilec, ki v prošnji za mednarodno zaščito zatrjuje nezmožnost izvorne države, da bi ga zaščitila pred preganjanjem, mora izkazati trditve, ki bi lahko utemeljevale zatrjevano nezmožnost izvorne države nuditi zaščito, nadalje pa mora izkazati, da se je v izvorni državi glede zatrjevanih dejanj obrnil po pomoč na organe pregona, ki mu niso hoteli oziroma niso zmogli nuditi zaščite
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZIUOPZP člen 151c, 151č. ZORZFS člen 21.
upravni spor - razlastitev - poplave - akt, ki se lahko izpodbija - splošni akt
Izpodbijani sklep nima narave upravnega akta iz 2. člena ZUS-1 oz. ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj z njim organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kot pravilno navaja že toženka. Drži sicer, kot zatrjuje tožnik, da v I. točki izreka izpodbijani sklep konkretno (z navedbo naslovov, številk objektov in parc. št. nepremičnin) opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti odstranitve in izkazani javni koristi zanjo, vendar pa to še ne pomeni, da je toženka s tem sklepom odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Po presoji sodišča izpodbijani sklep (še) ne vpliva na lastninska upravičenja tožnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - širjenje neresničnih trditev - žalitev časti in dobrega imena
Golo zatrjevanje, da je imela določena izjava oziroma trditev vpliv na položaj prosilca, za odobritev brezplačne pravne pomoči v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, po zakonu ne zadostuje.
Vsaka žaljiva ali neresnična trditev oziroma izjava (četudi podana v kazenski ovadbi) namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela izjava določeno posledico, ki se je odrazila v premoženjski ali družbeni sferi z izjavo prizadetega posameznika v smislu 3. alineje 8. člena ZBPP, kar je temeljni pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je mogoče prosilcu tudi za odškodninske spore pri žalitvah časti in širjenju neresničnih trditev dodeliti brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Odločitev toženke, da tožnik v Zahtevku 2 ni navedel novih dejstev v smislu določbe tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 je tudi po presoji sodišča pravilna in zato, tudi po presoji sodišča, niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 64. člena ZMZ-1. Sodišče na tem mestu izpostavlja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi I Up 172/2015 z dne 7. 10. 2015 že zavzelo stališče, da je namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito v izločitvi primerov, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oz. ponovno odločanje v že odločeni stvari ali razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev. Sodišče ponavlja in s tem poudarja že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Naloga stranke, ki poda zahtevek za legalizacijo objekta je, da navede in priloži ustrezno gradbeno dokumentacijo iz katere mora jasno izhajati kako želi spremeniti namembnost.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/2, 112/3.
elektronska vložitev vloge - po elektronski pošti oddana vloga - elektronska oddaja vlog - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne
Ker v postopkih upravnega spora informacijski sistem sodstva za vlaganje elektronskih vlog ni vzpostavljen, ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 112. člena ZPP, ki določa, da če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.
ZJF člen 106i, 106l. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 219/1, 220.
javni razpis - sofinanciranje programa - pogoji javnega razpisa
Sodišče povzema ključno zahtevo pri izvedbi javnega razpisa - da je ta jasen in transparenten, da so v njem predstavljene zahteve, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se njegova vloga obravnava po vsebini, in da enaki pogoji veljajo za vse prijavitelje. Skladno s tem izhodiščem je sodišče presojalo, ali je tožena stranka s tem, ko je sporni posebni pogoj upravičenosti določila v podpoglavju 3.4.4.1 poglavja 1.a Priročnika, ki je del razpisne dokumentacije, na katero se je sklicevala v Javnem razpisu, take zahteve o izvedbi javnega razpisa upoštevala in ali je torej izvedba Javnega razpisa (ne)zakonita. Mnenje sodišča je, da je javni razpis in razpisno dokumentacijo, na katero se ta sklicuje in mora biti vsem zainteresiranim dostopna pod enakimi pogoji, treba šteti za zaključeno celoto. Povedano drugače - sodišče presoja, da mora vsak javni razpis vsebovati tiste elemente, ki jih predvideva pravna podlaga za njegovo objavo, da pa se lahko podrobnejša vsebina javnega razpisa in podrobnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, določijo tudi v razpisni dokumentaciji, ki je njegov sestavni del. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 220. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Smiselno enako to določa tudi četrti odstavek 23. člena Uredbe o norveškem finančnem mehanizmu. ZJF, Uredba o finančnem mehanizmu EGP in Uredba o izvajanju norveškega finančnega mehanizma sicer določajo le obvezne elemente, ki jih mora imeti javni razpis, kar pa po presoji sodišča ne izključuje možnosti, določene s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, da se ta sklicuje tudi na razpisno dokumentacijo kot na njegov sestavni del, s tem da mora biti ta dostopna za vse zainteresirane prijavitelje.
GZ člen 3, 3/1, 3/1-20, 3/1-36, 4, 79, 84. GZ-1 člen 104, 128, 128/1.
inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - inšpekcijski zavezanec - očitna kršitev materialnega predpisa - kršitev ne bis in idem
Ker odstranitev roka za izvršitev odločbe in posledična takojšnja izvršitev odločbe ter določitev dodatnega pogoja za prepoved uporabe objekta do pridobitve uporabnega dovoljenja pomenita odločitev v škodo tožnika, pri tem pa ni šlo za očitno kršitev materialnega predpisa, je drugostopenjski organ nezakonito posegel v odločbo upravnega organa prve stopnje.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - načelo enakega varstva pravic - višina nagrade odvetniku - znižana nagrada - ustavnost zakonske ureditve - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - urnina - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da povečanje iz navedene določbe drugega odstavka 7. člena OT ne vključuje priznanih nagrad, ki so časovno ovrednotene, kot sta urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne, saj bi v tem primeru prišlo do neupravičenega podvajanja nagrad. Na podlagi te določbe OT se zvišujejo samo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot je urnina, ki ne predstavlja odvetniške storitve v smislu OT, temveč jo odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje. Že iz jezikovne razlage predmetne določbe 7. člena OT namreč izhaja, da se zviša skupna vrednost storitve, torej vsota vseh storitev, ki jih je odvetnik opravil za stranko, razen izdatkov in drugih stroškov. Urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne pa ne predstavljata odvetniške storitve.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje - kazenska ovadba - predkazenski postopek
Brezplačna pravna pomoč je namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva in jo je mogoče dodeliti le za postopke pred sodiščem oziroma za izvensodno reševanje sporov. Ker vložitev ovadbe to ni, brezplačna pravna pomoč za to dejanje ni mogoča.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - uporaba materialnega prava - verska skupnost
Po presoji sodišča se določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 pri odmeri nadomestila tudi za leto 2023 več ne uporablja, saj je bila po načelu lex posterior derogat legi priori razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere nadomestila kot ZSZ/84 v prvem odstavku 59. člena. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja še naprej - vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin, kot je začasno v uporabi po odločbi Ustavnega sodišča RS.
ZSZ člen 58, 60, 60/2, 60/4, 61, 61-1. ZGO-1 člen 218, 218b.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014 (in je temu sledila tudi upravnosodna praksa) pojasnilo, da je odmera nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča upravičena, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja in infrastrukture, ne glede na to, ali je bil ta priklop izveden. Tako stališče torej smiselno izenačuje zazidana in nezazidana stavbna zemljišča - za vse je treba presojati, ali imajo možnost dejanske priključitve na javno komunalno omrežje in infrastrukturo.
ZBPP člen 40, 40/1, 40/6, 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - aktivna legitimacija - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravni interes - delno zavrženje tožbe
Po stališču sodne prakse je priznan pravni interes upravičencev do brezplačne pravne pomoči v (morebitni) obveznosti vračanja zneska, izplačanega iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Ne gre torej za iste pravice oziroma obveznosti, kot jih varuje odvetnik v upravnem postopku odmere, hkrati pa posledica odločitev odmere, t. j. plačilo zneska odvetnika, lahko vpliva na bodoči pravni položaj upravičenca.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Sodišče najprej pojasnjuje, da je vprašanje kdaj je storitev opravljena, odvisno od vrste odobrene brezplačne pravne pomoči oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
Nesporno je, da se oblika in obseg pravne pomoči nanaša na ESČP kot mednarodno sodišče. Zato je povsem očitno, da v obravnavanem primeru ne gre za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, saj gre za mednarodno sodišče, katere pravna podlaga za obseg dodelitev pravne pomoči je določba sedme alineje 26. člena ZBPP, ki določa:"pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči".
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - pavšalne navedbe
Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izjave o ugotovitvah postopka; do navedb, ki jih je podala, sta se upravna organa, zlasti drugostopenjski, primerno izrekla. Pojasnila sta tudi pravno podlago za izrečeni ukrep, to so citirane določbe prvega odstavka 7. člena ter določbe 107. člena ZKZ. Tožnica je v tožbi ugovarjala, da je izpodbijana odločba neutemeljena, vendar so njene tožbene navedbe ostale na zelo splošni ravni, za svoje zatrjevanje, da odločba ne odraža pravega stanja, pa tudi ni predlagala nobenih dokazov.
Po tem, ko pristojni organ izda glavno odločbo, s katero razveljavi začasno odločbo in sprejme končno odločitev v zadevi, ni več podan pravni interes za izpodbijanje začasne odločbe s pritožbo v pritožbenem postopku oziroma s tožbo v upravnem sporu. Spremembo pravnega položaja, ki ga je vzpostavila začasna odločba, je torej mogoče doseči le, če se jo izpodbije še v času njene veljavnosti, ko je še podan pravni interes za njeno izpodbijanje.