Manjša količina vode na prehodu v bližini prostorov za tuširanje in le zaradi nje spolzka tla na kopališču nista nepričakovana situacija. Nasprotno, z njima morajo kopalci računati in sami poskrbeti za svojo varnost.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor
Če je obdolženec v priporu, mora sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi zoper sodbo, preizkusiti ali so še dani razlog za pripor, in s sklepom ugotoviti, da so razlog za pripor še podani ali pa pripor odpraviti.
ZKP člen 257, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – protispisnost – izvajanje dokazov – dokazna ocena – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje z izvedencem – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev drugostopenjske odločbe – presoja pritožbenih navedb
Dokaz z mnenjem strokovnjaka, ki ga je pridobila obramba sama, je bil na glavni obravnavi izveden. Sodišče ni zavrnilo dokaznega predloga še preden je slišalo dokaze, ki bi obsojenca utegnili razbremeniti. Ocenilo je, da dokaz, ki ga je pridobila obramba (mnenje strokovnjaka) ni razbremenilen in da na podlagi tega dokaza ni mogoče sklepati, da izvedensko mnenje odrejenega izvedenca ni strokovno in popolno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018449
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - občina - pravica uporabe - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe - posamezni deli stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - sprejem v varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez privolitve - kapacitete psihiatrične bolnišnice
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da predloga za namestitev v socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom sodišče ne more zavrniti zaradi ugovora zavoda, da nima prostora, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZDZdr določa za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Potreba po stalni oskrbi in varstvu nasprotnega udeleženca, nujnost ukrepanja ter s tem hitrost sodnega postopka mora imeti prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami zavoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pretehtali na eni strani nevarnost za nastanek konfliktne situacije v H. zaradi izjave nasprotnega udeleženca in na drugi strani nevarnost, ki jo predstavlja prezasedenost zmogljivosti v Lukavcih in v Dutovlah, ob tem, da ni bilo dokazano, da je res prav v Hrastovcu med varovanci toliko več oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja. Nedvomno bo država morala zagotoviti vsem trem zavodom z verificiranimi varovalnimi oddelki dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, vendar želja revidenta, da bi se to zgodilo v najkrajšem možnem času ne more biti razlog za krajšo namestitev od enega leta.
Vsaka izjava volje, tudi vnaprejšnji pristanek na bodoča najemodajalčeva vlaganja se lahko da z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji, če ni posebej dogovorjeno ali predpisano, da je mogoče izjavo volje podati le v določeni obliki.
V smislu d. točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) zadošča, da ima oseba, obdolžena kaznivega dejanja, vsaj enkrat v postopku možnost zasliševati obremenilno pričo (v vsebinsko enakem pomenu tudi soobdolženega) in ni treba, da ji je to omogočeno na vsakokratnem zaslišanju te iste priče med postopkom. V primeru, da vprašanja niso zastavljena, ni mogoče šteti, da ni bilo omogočeno njihovo postavljanje. Iz zapisnika o glavni obravnavi je jasno razvidno, da je bil obsojeni K. že na začetku obravnave določno poučen na pravico do postavljanja vprašanj zaslišanim osebam in dajanja pripomb na njihove izpovedbe. Soobtoženi T. je bil na glavni obravnavi prisoten in je tako obsojeni K. imel možnost zastavljati vprašanja tudi njemu, enako kot vsem ostalim zaslišanim osebam na glavni obravnavi, a tega ni niti poskusil, niti imel kakih drugih pripomb na samo izpovedovanje soobsojenega T.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbe lastnina - funkcionalno zemljišče - stavba v zasebni lastnini - prenos lastninske pravice - prenos pravice uporabe - zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - lastninjenje - izključna lastninska pravica - solastnina
Redni rabi stavbe namenjeno zemljišče v družbeni lasti je lastniku stavbe pripadlo v uporabo na podlagi zakona samega, zato ni pomembno, ali je bilo predmet pravnih poslov o prenosih lastninske pravice na stavbah pravdnih strank (ali je bilo navedeno v pogodbah ali ne). Prav tako ni relevantno, ali so bila ta zemljišča že določena (oziroma, da v konkretnem primeru po revizijskih trditvah niso bila določena) kot funkcionalna zemljišča; o teh vprašanjih se je sodna praksa že poenotila.
Sklepanje o tem, ali so se obdolženci združili zato, da bi kradli, je pravno sklepanje, ki temelji na ugotovljenih dejstvih konkretne zadeve, pri čemer je treba upoštevati, da se v pripornih zadevah ne zahteva gotovost ugotovljenih dejstev, temveč zadošča, da iz zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da so se obdolženci združili prav z namenom, da bi kradli.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - POGODBENO PRAVO
VS0018503
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EU
Odškodninsko odgovornost organizatorja potovanja zaradi kršitve pogodbe o organiziranju potovanja na podlagi prvega odstavka 57g. člena ZVPot v zvezi z drugim odstavkom 892. člena OZ je potrebno presojati po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer je potrebno ekskulpacijske razloge iz 240. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ razlagati v duhu Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih, izključeno pa je sklicevanje na ekskulpacijski razlog iz drugega odstavka 892. člena OZ (culpa in eligendo).
pogodba o leasingu - pogodba o pristopu k dolgu - odstop od pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo obrokov - premoženjska škoda - vrednost predmeta pogodbe - dejansko stanje - dejstva - spoznavna kriza - dokazno breme
Interes, da bi bila vrednost predmeta leasinga manjša, je bil v tožničini sferi, ki pa dokaznega bremena glede nižje vrednosti nepremičnine in tako manjše koristi, ki jo je imela z vrnitvijo predmeta leasinga, ni dokazala.
Ker v obravnavanem primeru ni prišlo do delitve služeče nepremičnine, je materialnopravno zmotno sklicevanje na določbo drugega odstavka 225. člena SPZ, ki ureja prenos stvarne služnosti za primer delitve služeče nepremičnine. To pomeni, da je odgovor na vprašanje (ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena SPZ in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke) negativen.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali stroški plačila rezervnega sklada predstavljajo stroške tekočega vzdrževanja in ali ti stroški bremenijo služnostnega upravičenca.
V postopku izročitve tujega državljana se sme pripor praviloma odrediti le, če je država prosilka po diplomatski poti podala formalno popolno prošnjo v skladu
s 523. členom ZKP, ter izkaza hkrati katerega izmed pripornih razlogov iz 201. člena ZKP. Le izjemoma sme policija tujcu odvzeti prostost, sodišče pa odrediti pripor še preden prispe na sodišče formalna prošnja za izročitev. Gre za tako imenovani začasni izročitveni pripor, ki ga je dopustno odrediti v nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril. Po določbi 525. člena ZKP v takem primeru zadostuje, da država prosilka prošnjo za izročitev poda na kakršenkoli način, mora pa v prošnji navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti. Ker zagovornik v zahtevi ne navaja, da ti pogoji ne bi bili izpolnjeni, je Vrhovno sodišče presojalo le zagovornikove navedbe, da begosumnost zahtevane osebe ni izkazana, in da odreditev pripora za zagotovitev njegove navzočnosti v postopku odločanja o izročitvi državni prosilki ni neogibno potrebna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Kot izhaja iz sicer obširne zahteve za varstvo zakonitosti vložnik vidi kršitev 11. točke prvega odstavka 427. člena ZKP v tem, da se mu v izreku očita uporaba lažne poslovne listine kot resnične s tem, da je odobril knjiženje sporne listine, „čeprav je vedel, da je ta račun lažen, saj mu izdajatelj tega računa zaračunanega projekta ni nikoli dostavil“, v obrazložitvi pod točko 19 sodbe pa je navedeno, da je vedel, da je vsebina spornega računa „neresnična in da projekt ni bil nikoli izdelan.“ Po mnenju vložnika gre torej za očitno protislovje med izrekom in obrazložitvijo, saj se mu ugotovljeno dejstvo, da projekt ni bil nikoli izdelan, nikdar ni očitalo.
Kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana med drugim tedaj, če je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe ali če so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. To se pravi, da se mora nasprotje nanašati na odločilna dejstva, to pa so tista dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji kazenska odgovornost obdolženca, torej na dejanski temelj sodbe. V konkretni kazenski zadevi so elementi kaznivega dejanja, ki se očitajo obsojencu v tem, da je odobril knjiženje lažnega računa, pri čemer se je zavedal, da je račun lažen, saj mu izdajatelj tega računa zaračunanega projekta ni nikoli dostavil. Navedeno je očitano v izreku, prav tako pa na več mestih to ugotavlja tudi sodišče v obrazložitvi. Ali je bil projekt izdelan ali ne, za storitev obravnavanega kaznivega dejanja sploh ni bistveno. Pomembno je, da je odobril plačilo za nekaj, kar podjetju ni bilo dostavljeno. Če je sodišče ugotovilo, da projekt sploh ni bil nikoli izdelan, kot je bilo že povedano, na storitev kaznivega dejanja ne vpliva, saj ne izpodbija trditve v izreku, da projekt ni bil dostavljen, nasprotno, tak očitek celo utrdi. Če projekt ni bil izdelan, tudi ni mogel biti dostavljen. Ker torej ne gre za nasprotje med odločilnimi dejstvi, ki bi lahko rezultiralo kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vložnik s tem očitkom v zahtevi ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018451
OZ člen 131, 168, 168/3, 179. URS člen 30. ZPP člen 7, 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - neutemeljen odvzem prostosti - pripor - zapor - pravica do rehabilitacije in odškodnine - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - enotna odškodnina - popolna odškodnina - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - poslovanje v preteklosti - trditveno in dokazno breme
Odmera denarne odškodnine zaradi neupravičeno odvzete prostosti.
Izgubljeni dobiček je dohodek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, a ga zaradi nastopa škodnega dogodka ni bilo mogoče doseči. Njegov izračun je vedno hipotetična ocena dejstva, ki ni nastopilo, podjetniku pa predstavlja razliko med tistimi prihodki, ki bi jih ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali (variabilni stroški). Oboji so torej tožnikovo trditveno in dokazno breme, izhodišče za njihov izračun pa obseg poslovanja, o katerem praviloma sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Čeprav je izgubljeni dobiček ocena hipotetičnega dejstva, o njem ni dovoljeno ugibati.
kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – odgovornost pravne osebe – sprememba obtožbe – kršitev pravice do obrambe
Kazenski postopek se ni vodil zoper vodstvene organe pravne osebe, ampak zoper pravno osebo, ki je bila že v prvotnem obtožnem predlogu konkretno določena. Zato je bila že prvotna opredelitev, da so dolžno nadzorstvo opustili prav vodstveni organi obsojene pravne osebe K. Brežice, d. d., zadosti določna.
Če sodišče v kazenskem postopku ugotovi, da je bilo kaznivo dejanje, h kateremu je prispevala pravna oseba, storjeno, potem tudi morebitna smrt storilca kazenske odgovornosti pravne osebe ne more izključiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek
Institut delegacije pristojnosti, ki je urejen v 67. členu Zakona o pravdnem postopku, omogoča, da se obravnavanje in odločanje v posamezni zadevi s stvarno in krajevno pristojnega sodišča prenese na drugo stvarno pristojno sodišče bodisi iz razloga smotrnosti bodisi iz drugih tehtnih razlogov.