Ker je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med pokojnikom kot preživljancem ter zakoncema S. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pokojnika in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG).
OZ člen 153/2,3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - prispevek oškodovanca - nepredvidljiv dogodek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče pravilno uporabilo določbe drugega in tretjega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika.
Okoliščine, da posledice krivega pričanja niso nastale, da je bil obtoženi v kazenskem postopku, v katerem je krivo izpovedal oškodovanec in so bile v zvezi z njegovim pričanjem nanj naslovljene grožnje, se lahko upoštevajo kot olajševalne okoliščine, ni pa mogoče glede na težo kaznivega dejanja, dejanje šteti kot dejanje majhnega pomena.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 74.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje, da se odloži ali onemogoči odstranitev iz države - pritožbena novota
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito po tem, ko je že vedel, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, ob podaji prošnje ter na glavni obravnavi pa je izrecno izjavil, da je njegov cilj bila Italija, kjer ima tudi prijatelje in da tu ne bi zaprosil, če ga ne bi prijela policija. Navedeno zadostuje za sklep, da je za mednarodno zaščito zaprosil zato, da bi se ognil odstranitvi iz države.
V pritožbi predlagana izvedba dokazov (zaslišanje policista, ki je sestavil in podpisal zapisnik, da bi se tako potrdila ali ovrgla vsebina zapisnika v delu, ki se nanaša na pritožnikovo pot od Zagreba do Slovenije in tako sklepalo o konsistenci pritožnikovih navedb) predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni mogel prej predlagati izvedbe tega dokaza (74. člen ZUS-1).
URS člen 3, 120, 120/2, 153, 153/3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/4, 83, 83/2. ZSpo člen 7, 7/2, 8, 9, 9/1, 9/3, 10, 12, 38, 38/2. ZDU-1 člen 15, 15/2. Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni člen 25, 30, 30/2, 33, 34, 34/2, 35.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - jasno besedilo - nekonkretizirano vprašanje - ni pomembno po vsebini zadevi - delno dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje prenos pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - ustavnost in zakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis - izvršilna klavzula - prenos pooblastila za določitev podrobnejših meril - stroški delnega uspeha z revizijo
Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage. Pooblastilo ministru, da podrobneje opredeli merila, ne more biti podlaga za odločitev ministra, da tako opredelitev prepusti komu drugemu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 23.
dovoljenost revizije - ukinitev statusa javnega dobra - grajeno javno dobro lokalnega pomena - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dostop do komunalne infrastrukture - zožitev ceste - intervencijska pot - poseg v pravice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na dejansko stanje ugotovljeno v obravnavani zadevi, na katerega je Vrhovno sodišče vezano in ga v reviziji ne presoja, vprašanji, ki ju revidenta izpostavljata v tej zadevi nista bistveni za pravilno in zakonito odločitev, v posledici tega tudi nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Posledice, ki jih navajata v zvezi s zožitvijo križišča, niso poledice izpodbijanega akta, prav tako Vrhovno sodišče tudi ne more pritrditi revidentoma, glede zelo hudih posledic v zvezi s potekom komunalnih vodov. Vzdrževanje komunalne infrastrukture namreč ni stvar posameznikov, ampak države oziroma lokalne skupnosti (in konkretnih izvajalcev javnih služb), zato po presoji Vrhovnega sodišča morebitna omejitev dostopa do te infrastrukture za revidenta ni zelo huda posledica. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem morebitnih bodočih dogodkov (pridobitev gradbenega dovoljenja za dozidave, prezidave), ki niti nimajo pravne povezave s predmetom tega spora (ukinitvijo statusa javnega dobra), revidenta ne moreta utemeljevati nastanka zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
davek od nenapovedanih dohodkov - prijava premoženja - posamezno dejanje v upravnem postopku - subsidiarni upravni spor
Smisel poziva na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 je izdaja odločbe o odmeri davka po 68.a členu ZDavP-2 in ne pridobitev same prijave premoženja. Predmetni poziv upravnega organa je zato samo del širšega postopka.
Uveljavljanje posegov v temeljne pravice in svoboščine, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku, ni možno v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, saj je sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora zoper odmerno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 367č. ZS člen 19, 28, 28a, 28a/4. Poslovnik Sodnega sveta člen 7, 7/1, 7/2, 10-4.
dovoljenost revizije - revizija tožene stranke - Sodni svet - podpredsednik Sodnega sveta - zakoniti zastopnik tožene stranke - pooblastilo za vložitev revizije - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pomembna pravna vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Te pravice med drugim nima oseba, ki vloži revizijo za stranko brez ustreznega pooblastila.
Revizijo je za toženo stranko vložil (podpisal) podpredsednik sodnega sveta. Ob tem pa ni zatrjeval ne izkazal odsotnosti predsednice sodnega sveta, niti ni predložil njenega morebitnega pooblastila za vložitev revizije v konkretni zadevi, ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002923
OZ člen 480, 766, 766/3, 778, 778/3. ZPP člen 87, 87/4, 183.
mandatna pogodba - dogovor o nagradi - plačilo odvetniških storitev - plačilo glede na vloženi trud - plačilo po uspehu - zahtevek za znižanje plačila - očitno nesorazmerje med dogovorjeno nagrado in opravljenimi storitvami - ugovor za znižanje plačila - nasprotna tožba - oblikovalna tožba - zastopanje - pooblastilo odvetniški družbi
V obravnavani pogodbi je bilo plačilo mandatarju vezano na uspeh zastopanja. To pa pomeni, da za plačilo ni pomemben le izid postopka kot tak, temveč mora do njega pripeljati mandatarjevo zastopanje.
Iz besedila tretjega odstavka 779. člena OZ, ki ureja zmanjšanje vnaprej dogovorjenega plačila, kadar je to v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, ne izhaja, da bi bila ta določba uporabljiva izključno za dogovore o plačilu glede na vloženi trud. Zato je uporabljiva tudi za sporno Pogodbo, po kateri je bil dogovor o plačilu sklenjen, upoštevajoč tako uspeh v postopku kot tudi pričakovani vloženi trud. Če je namreč naročnik pristal na vnaprej dogovorjeno višino plačila tudi zato, ker je bil objektivno gledano za dosego rezultata pričakovan obsežen angažma mandatarja, je pač treba to upoštevati.
Mandatar pri dogovoru o plačilu po uspehu tvega, da za opravljeno delo ne bo prejel plačila. Pri obligacijskih razmerjih je praviloma res treba izhajati iz načela enake vrednosti dajatev. Zato zakon varuje naročnika pred očitnim nesorazmerjem v vrednosti dajatev tako, da mu daje možnost zahtevati znižanje plačila. Varstvo mandatarja, ki pri dogovoru o plačilu po uspehu prevzema večje tveganje, pa se odraža pri restriktivnejši presoji morebitnega nesorazmerja med opravljenimi storitvami in višino plačila.
Zahtevek za znižanje plačila iz tretjega odstavka 779. člena OZ je treba uveljavljati z (nasprotno) oblikovalno tožbo. Iz besedila tega člena namreč izhaja, da ne gre za enostransko (opcijsko) upravičenje pogodbene stranke, temveč da je za spremembo pogodbenih obveznosti strank potrebna sodna intervencija. Gre torej za tožbeno oblikovalno upravičenje, ki se odrazi v oblikovalni tožbi.
V primeru, ko je za zastopanje strank v postopkih pooblaščena odvetniška družba, se šteje, da je pooblastilo za zastopanje dano vsem odvetnikom družbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 264, 264/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 34, 35, 39, 39/3, 39/4, 39/5, 73, 73/2, 73/4, 77. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - zavrnitev predloga za oprostitev - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada računa
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
Pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodne takse za pritožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
dovoljenost revizije - tujci - pomembno pravno vprašanje - ustavnopravno vprašanje - že rešeno vprašanje v praksi Ustavnega sodišča - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcu
Z vprašanjem revident problematizira zakonsko ureditev roka za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca po ZUSDDD-B z ustavnopravnega vidika. Vprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja brez pomembnih novih pravnih argumentov ne more doprinesti k prej navedenim ciljem.
dovoljenost revizije - razrešitev sodne izvedenke - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - obveščanje sodišča o razlogih za zamudo pri izdelavi izvedenskega mnenja
Dve vprašanji temeljita na trditvi o napačnosti stališča, ki naj bi ga zavzelo sodišče v izpodbijani sodbi, in sicer da naj bi revidentka opravičljive razloge za zamudo pri izdelavi izvedeniškega mnenja lahko izkazala le s pisnim dokazom o pravočasnosti obveščanja sodišča o zamudi. Ker takega stališča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo, revizije ni mogoče dovoliti niti na podlagi na njem temelječih pravnih vprašanjih.
Naslednja tri vprašanja pa niso pravna vprašanja, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sprašujejo namreč le, ali je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru kršilo pravila postopka upravnega spora. Ta odgovor pa je odvisen od konkretnih okoliščin obravnavanega primera in s tem povezane presoje razlogov, zaradi katerih je vložena revizija. Njihove pomembnosti, ki bi presegala pomen obravnavane zadeve, zato ni mogoče razbrati.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VS1015596
ZUP člen 87, 96a, 96a/1, 180, 225. ZUS-1 člen 24, 28, 36, 36/1-2. ZPPreb člen 17a, 17a/1-2, 17a/2.
upravni postopek - vročanje - pravilnost vročitve - naslov za vročanje - rok za vložitev tožbe - zamuda - vrnitev v prejšnje stanje - klavzula pravnomočnosti
Tožeča stranka je poleg stalnega prebivališča v Centralnem registru prebivalstva imela evidentirano - prijavljeno tudi začasno prebivališče. Prav tako pa je imela v skladu z izrecno določbo 17.a člena ZPPreb v CRP naveden tudi naslov za vročanje.
Ker tožeča stranka drugih (opravičenih) razlogov, zaradi katerih ni mogla pravočasno vložiti tožbe, niti ne navaja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato je tožba, zoper izpodbijani sklep glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa 30-dnevni rok za vložitev tožbe, vložena prepozno.
Klavzula pravnomočnosti oziroma potrditev pravnomočnosti ima samo pravno naravo potrdila (180. in 225. člen ZUP), s katerim se potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva in v zvezi z njim stranka nima pravnega sredstva ter ga samostojno ne more izpodbijati v upravnem sporu (lahko se v upravnem postopku zahteva sprememba oziroma poprava pomote na potrdilu na podlagi ugotovitvenega postopka).
dovoljenost revizije - usmeritev v prilagojen izobraževalni program - zelo hude posledice - presoja dejanskega stanja v reviziji - vezanost zelo hudih posledic na ugotovljeno dejansko stanje
Da bi lahko Vrhovno sodišče revizijo dovolilo, bi moralo torej presoditi, da obstoji drugačno dejansko stanje, kot ga je v pravnomočni sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje. Tega pooblastila pa Vrhovno sodišče nima, saj je v revizijskem postopku vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je podlaga za pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice ne bodo nastale. Zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.