ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372-1, 395, 395/1. URS člen 29-3. ZNPPol člen 52, 52/1.
kršitev kazenskega zakona - pooblastila policije - pregled osebe - zaseg predmetov - kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov - dokazna ocena - izpovedba priče - obrazložitev sodbe pritožbenega sodišča
Policisti smejo zaradi zasega predmetov opraviti pregled osebe, če na podlagi njegove neposredne zaznave obstaja velika verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki jih je potrebno zaseči.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih - kazenska ovadba zoper sodnika pristojnega sodišča - odškodninska tožba zoper sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnikov
Tožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja sodišča s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018402
ZPP člen 182, 182/3. OZ člen 352, 352/1. ZDen člen 66, 66/1.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodninski zahtevek - sprememba tožbe - premožensjka škoda - nastanek škode - zastaranje
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je zato nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka dalje tožniki z uveljavljano obliko denacionalizacije niso mogli več uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključilo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja, niso mogli podaljševati zastaralnega roka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo hčerko, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu med manjšimi sodišči, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
pripor – postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor – mednarodna pogodba – pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora
Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora je Interpol Beograd zoper tujca razpisal tiralico na podlagi odločbe o priporu, ki je bila izdana s strani sodišča v Beogradu na podlagi sodbe pritožbenega sodišča v Beogradu, s katero je bila tujcu izrečena oziroma potrjena zaporna kazen v višini štirih let, zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 246. člena Kazenskega zakonika Republike Srbije. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da so iz mednarodne tiralice oziroma sporočila Interpola z dne 22. 7. 2014 razvidni vsi potrebni podatki, to so obdolženčevi osebni podatki, opis kaznivega dejanja, številčna oznaka člena Kazenskega zakonika Republike Srbije (prvi odstavek 246. člena), obsojencu izrečena kazen za to kaznivo dejanje (štiri leta zapora), organ, ki je izdal odločbo, na podlagi katere je bila izdana mednarodna tiralica (sodišče v Beogradu), opravilna številka in datum odločbe, izjava, da bo izročitev zahtevana v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, izjava, da se obvestilo Interpola obravnava kot uradno zaprosilo za začasni pripor, ter da je o najdbi obsojenca treba obvestiti Interpol v Srbiji ter Generalni sekretariat Interpola.
ZPP člen 182, 182/3, 384, 384/1. ZRPPN člen 1, 2, 21, 23, 23/1, 50, 51, 59. ZRPPU člen 21, 58, 59.
pogodba namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve po ZRPPN - obličnost - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - pridobitev lastninske pravice - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine (1. in 2. člen ZRPPN). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
Če se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situacije.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018741
ZPP člen 392. URS člen 22, 23, 23/1. ZZZDR člen 129, 131c, 132, 132/3. OZ člen 112, 316, 316-5.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja
Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.
Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - zaposlovanje na črno
Pri kaznivem dejanju zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena KZ-1 sta možni dve izvršitveni obliki, in sicer prva, pri kateri storilec zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ter druga, pri kateri storilec zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj. Že iz dejstva, da je šlo za zaposlitev dveh delavcev – tujcev, je mogoče zaključiti, da zakonski znaki te, druge izvršitvene oblike niso izpolnjeni, saj mora v tem primeru storilec zaposliti več tujcev (ali oseb brez državljanstva) kar pomeni, da bi morali biti na obravnavani način zaposleni vsaj trije tujci. Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 v obravnavanem primeru tako ni podan in zato opisano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti – načelo dispozitivnosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
V zahtevi za varstvo zakonitosti (kot samostojnem pravnem sredstvu) je treba namreč določno navesti razloge, s katerimi se utemeljuje zavzeta stališča in se ni mogoče zgolj sklicevati na že zavzeta v pritožbi ali drugih vlogah, kar pomeni, da je tudi v tem primeru vložnikovo sklicevanje na nedoločne pritožbene navedbe v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, neupoštevno.
varstvo lastninske pravice - izbrisna tožba - neprava retroaktivnost - konverzija - ugotovitvena tožba - pravno razmerje - pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti
Po oceni Vrhovnega sodišča je pri tehtanju med položajem pridobitelja, ki je sicer računal na dokončnost zemljiškoknjižnega razmerja, ki bo šele nastopila, in pravico tožnika, ki vlaga izbrisno tožbo in varuje lastninsko pravico, tožbi za njeno varstvo pa je lastna časovna neomejenost in nezastarljivost, prednost vedno treba dati slednji.
Objektivne meje pravnomočnosti namreč ne izključujejo le tožbe z enakim tožbenim zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno, pač pa tudi tožbo, s katero bi se uveljavljal zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno. Če je sodišče ugotovilo, da doseženo soglasje o bistvenih sestavinah med pogodbenikoma po svoji vsebini predstavlja preužitkarsko razmerje, in odločilo o njegovi veljavnosti, saj je ugotovilo tudi njegovo ničnost, je izključilo vse naknadne ugovore, ki se nanašajo na njegovo vsebino ter veljavnost, in s tem tudi možnost hkratnega obstoja veljavnega darilnega razmerja iz istega dogovora.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015646
ZUS-1 člen 32, 32/2, 73, 73/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - zavrženje začasne odredbe - pravnomočno končan upravni spor
S tem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo, zoper katero ni pritožbe (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), je prenehala potreba za izdajo začasne odredbe, katere namen je zagotoviti učinkovito sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev proračuna RS. To pa pomeni, da v tej zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2, 235. URS člen 22, 23. ZPP člen 70, 70-6.
pritožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - položaj strank v upravnem postopku - posvojitev otrok - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - kazenska ovadba kot okoliščina, ki zbuja dvom o nepristranskosti sodnika - procesne predpostavke za začasno odredbo - odgovor na revizijo vložen po osebi brez izkazanega pravniškega državnega izpita
Kazenska ovadba sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki že sama po sebi vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika, temveč je treba te okoliščine posebej ugotavljati oziroma preizkusiti.
V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - osebno dostojanstvo zavezanca za davek - bistvene kršitve določb postopka - pavšalne navedbe - sklicevanje na tožbene navedbe
Načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presega višino dolga in ne, kot meni revident, pred uporabo sredstva izvršbe, ki ne dosega višine dolga.
Po ZDavP-2 ni izključena hkratna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila dolga. V skladu s 144. členom ZDavP-2 pa je lahko za dosego namena izterjave davčne obveznosti predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe.