ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82, 82/1. ZDavP-2 člen 68a, 69. URS člen 157, 157/2.
subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - prijava premoženja - premoženje neznanega izvora - samostojni postopek
Sodno varstvo se v upravnem sporu zagotavlja na dveh različnih podlagah: po 2. členu ZUS-1, ko gre za (t. i. redni) upravni spor o zakonitosti upravnega akta, ali po 4. členu, ki je rezerviran za primere, ko zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarni upravni spor).
Poziv na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 ne predstavlja samostojnega upravnega postopka. Ne glede na to, da sam poziv nalaga dolžnost podati prijavo premoženja, ta poziv ni sam sebi namen, temveč se neposredno navezuje na postopek odmere davka po 68.a členu ZDavP-2. Torej se ga izda z namenom ugotovitve dejanskega stanja, ki bo tvorilo dejansko podlago pri uporabi določbe 68.a člena ZDavP-2, s katero se bo davčnemu zavezancu naložilo (ali pa ne) obveznost, zaradi katere se celoten postopek sploh vodi, tj. plačilo odmerjenega davka od nenapovedanih dohodkov. Pravi smisel poziva na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 je tako izdaja odločbe o odmeri davka po 68.a členu ZDavP-2 in ne pridobitev same prijave premoženja. Predmetni poziv upravnega organa je zato samo del širšega postopka, v katerem dobi svoj poln smisel.
Pritožnik bo morebiten poseg v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, storjen s predmetnim pozivom, lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v postopku odmere davka po 68. a členu ZDavP-2.
ZUS-1 člen 80, 80/1, 80/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3. ZBPP člen 13, 13/2.
oprostitev plačila sodne takse - polna oprostitev - delna oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - razumevanje načina izvršitve ustavne odločbe - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določbo drugega odstavka 11. člena ZST-1, ki se nanaša na delno oprostitev, razlagalo samostojno, brez hkratnega upoštevanja določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 in predpisanega načina izvršitve po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. Po presoji Vrhovnega sodišča določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 glede na v ustavni odločbi predpisan način izvršitve ni mogoče razumeti drugače, kot da je prosilec upravičen do celotne oprostitve plačila sodnih taks v primeru, ko njegov dohodek ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZUS-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v obravnavanem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/4, 89. ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3, 28.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost sklepa carinskega organa, št. 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014, s katerim je carinski organ ta zahtevek revidenta za uničenje zadržanega blaga zavrnil. Po mnenju Vrhovnega sodišča revident za revizijo po uničenju blaga nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja v carinskem postopku glede uničenja blaga ne more več izboljšati, tudi če bi v upravnem sporu uspel.
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 98, 98/5, 101. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386.
davki - obnova odmere dohodnine - zastopanje - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - revizijski postopek - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
ZPPDen člen 5. ZNUP člen 24, 83. ZOR člen 185, 208, 208/2, 423. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - prodaja delnic - stalno prebivališče delničarja - sprememba podatkov o imetniku vrednostnih papirjev - solidarna odgovornost - regresni zahtevek solidarnega dolžnika
Tožeča stranka z zahtevkom, da ji druga toženka plača zneska 797.522,33 EUR (vrednost delnic na dan, ko jih je tožeča stranka prenesla oškodovanki), zmanjšan za znesek vrednosti delnic izdajatelja KRKA, d. d, z oznako KRKG na dan, ko bo 9.144 delnic prenesla tožeči stranki, uveljavlja valorizacijo delnic. Niti ZOR niti OZ ne dajeta podlage za tako valorizacijo regresnih obveznosti. Valorizacije tudi ni mogoče terjati kot obliko odškodnine, saj regresni zahtevek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZOR ni odškodninski zahtevek, čeprav sicer izvira iz odškodninske odgovornosti solidarnih povzročiteljev škode.
Sodba presenečanja v objektivnem smislu ni sodba, katere izrek (odločitev o tožbenem zahtevku ali pravnem sredstvu) kakšna od strank ne pričakuje in je zato presenečena. Sodba pomeni za stranki presenečenje tedaj, če sodišče brez ustreznega materialnega procesnega vodstva spremeni torišče spora, tako da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogli navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni pravni podlagi, kakor tudi ne navajati svoja pravna naziranja.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sankcija za prekršek - opomin
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZP-1 sme sodišče izreči opomin za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Za izrek opomina bo moralo sodišče ugotoviti obstoj tako objektivnih (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine ter okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen) kot subjektivnih (npr. stopnja odgovornosti za prekršek, nagibe storilca, storilčevo prejšnje življenje) olajševalnih okoliščin.
dopuščena revizija - pridržek lastninske pravice - razširjen pridržek lastninske pravice - prodajna pogodba - posojilna pogodba - plačilo obveznosti
Ena izmed posebnih oblik pridržka lastninske pravice je t. i. razširjen pridržek lastninske pravice, pri katerem lastninska pravica ostane pri prodajalcu tudi po plačilu kupnine vse do poplačila drugih prodajalčevih terjatev do kupca, ki jih obsega dogovor med pogodbenima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4002924
OZ člen 20, 20/2, 33, 33/2, 51, 51/3, 52, 105, 105/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovor na pritožbo - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - glavna pogodba - predpogodba - obličnost - pisna oblika - rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka
Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). Predpisi o obliki glavne pogodbe pa veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe (drugi odstavek 33. člena OZ). Dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev glavne obveznosti tožene stranke iz predpogodbe v konkretnem primeru ne predstavlja dogovora o stranskih točkah pogodbe (tretji odstavek 51. člena OZ).
OZ člen 164, 164/1, 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - podlage odškodninske odgovornosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipravnost - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da je namen odškodninske odgovornosti v vzpostavitvi stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja odgovorne osebe (glej prvi odstavek 164. člena OZ, in tretji odstavek 168. člena OZ). Tožeča stranka pa zahteva povrnitev škode, ki je ne bi utrpela, če bi obveljalo protipravno stanje. Povrnitve takšne škode pa ne more uspešno zahtevati.
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno unovčitev, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno, lahko določeni pogoji dokumentarne narave. Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listne po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji.
Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se bager v času nesreče ni premikal oziroma se je premaknil le toliko, da je lahko funkcijsko obratoval. Da ni moglo iti za večji (relativno konstantni) premik med dvema točkama, je razvidno tudi iz ugotovitve, da je šlo za delo v tunelu z malo manevrskega prostora. To pomeni, da je šlo za funkcijsko obratovanje bagra, ki se načeloma izvaja v mirovanju, pri čemer pa ni izključen določen minimalen premik, ki je potreben za tako obratovanje. Tak premik pa ne utemeljuje izključitve kritja po 9. točki tretjega odstavka 3. člena Splošnih pogojev.
Očitno občutljivi oziroma zaupni so tisti podatki, ki delodajalcu omogočajo konkurenčni položaj. V primeru medijske dejavnosti to pomeni, da medijska hiša, ki razpolaga z informacijami, za katere obstaja veliki interes javnosti po njihovem razkritju, te informacije tudi prva objavi in po lastni presoji tudi ohrani vir informacij. Podatki, vsebovani v diplomatski depeši, so bili takšnega značaja in interes tožene stranke, da jih objavi prva ter vir ohrani tudi za morebitne nadaljnje objave, je bil očitno izkazan. To je moralo biti tožniku, kot dolgoletnemu novinarju, znano.
Revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvami, da je bilo tožnikovo ravnanje s sporno diplomatsko depešo za toženo stranko obremenjujoče v zvezi s pridobivanjem bodočih informacij in moteče tudi za notranja razmerja pri toženi stranki, tako da so bile podane okoliščine za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu prvega odstavka 110. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba
Tožena stranka se je 21. 2. 2014 sicer nedvomno seznanila z ravnanjem tožnika, ki pomeni hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa sodišče (še) ni ugotovilo, da bi se tega dne seznanila tudi z vsemi znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Prekluzivni tridesetdnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je lahko začel teči šele, ko je tožena stranka ugotovila obstoj dejstev, ki so odločilna za presojo, da so podani znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
dopuščena revizija - bančna garancija - kontragarancija na prvi poziv - subgarancija - kontragarancija - zloraba bančne garancije
Enotna pravil za garancije na zahtevo niso niti uzance niti običaji v smislu določbe 12. člena OZ (3). Ta določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
Pogodbena razmerja se presojajo glede na konkretne pravne učinke, ki jih ustvarjajo in ne (le) po uporabljenih izrazih. Revident se neutemeljeno oklepa besede kontragarancija, ko zastavlja vprašanje, kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant. V predmetni zadevi je banka (tožena stranka) izdala dve garanciji, eno glavnemu izvajalcu del, A., d. d. in drugo njenemu podizvajalcu, tožeči stranki, obakrat za odpravo napak v garancijskem roku. Izdani garanciji ne vzbujata dvoma o tem, kdo je njun upravičenec, ni pa tudi dvoma, da je tožena stranka lahko izdala garancijo za odpravo napak tako glavnemu izvajalcu kot tudi njegovemu podizvajalcu. S kontragarancijo se v bančni praksi sicer poimenuje garancijo, ki jo da domača banka tuji banki, ki je nato podlaga za izdajo garancije v dobro tujega upravičenca. V tej zadevi ne gre za tak primer.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izvenzakonska skupnost
Izvenzakonska skupnost med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi in zakonitim zastopnikom tožene stranke, upoštevaje, da gre za manjše sodišče s samo štirimi sodnicami, predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko ne odloča Delovno sodišče v Kopru.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga - vsebina odpovedi
Tožena stranka je v sporni odpovedi navedla, da odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem, da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino izpolnjuje zahteve po obrazloženosti dejanskega razloga za odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela v smislu drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in z vidika le-tega omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem.
zavarovanje za čas brezposelnosti - nadomestilo za čas brezposelnosti - izguba pravice do nadomestila - javljanje podatkov - zamuda roka
Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.
Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.
Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.
S tem, ko upnik, ki ima pravico do zunajsodnega poplačila svoje terjatve, ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, ne izgubi pravice, da še vedno opravi zunajsodno prodajo premoženja. V primeru, da znesek terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, mora presežek te terjatve prijaviti v stečajnem postopku, če želi priti do poplačila, saj se v tem delu poplača iz splošne razdelitvene mase.
V obravnavanem primeru gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Ko mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.
Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vračilo preveč izplačane pokojnine
V tem socialnem sporu je sporna odločitev o plačilu 1.720,09 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena. Preden je bila vložena, pa tudi ni bila predhodno dopuščena.