ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 98, 98/5, 101. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386.
davki - obnova odmere dohodnine - zastopanje - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - revizijski postopek - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
ZUS-1 člen 83, 83/4, 89. ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3, 28.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost sklepa carinskega organa, št. 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014, s katerim je carinski organ ta zahtevek revidenta za uničenje zadržanega blaga zavrnil. Po mnenju Vrhovnega sodišča revident za revizijo po uničenju blaga nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja v carinskem postopku glede uničenja blaga ne more več izboljšati, tudi če bi v upravnem sporu uspel.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev proračuna RS. To pa pomeni, da v tej zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015646
ZUS-1 člen 32, 32/2, 73, 73/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - zavrženje začasne odredbe - pravnomočno končan upravni spor
S tem ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo, zoper katero ni pritožbe (prvi odstavek 73. člena ZUS-1), je prenehala potreba za izdajo začasne odredbe, katere namen je zagotoviti učinkovito sodno varstvo pred sodiščem prve stopnje.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vračilo preveč izplačane pokojnine
V tem socialnem sporu je sporna odločitev o plačilu 1.720,09 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena. Preden je bila vložena, pa tudi ni bila predhodno dopuščena.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
V šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP je bilo določeno, da v primeru, da je pravna oseba ob njenem izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Navedena določba 442. člena je bila v povzeti verziji vnesena v ZFPPIPP z novelo A. Pred tem je zakon kot aktivne opredeljeval le tiste družbenike, ki so imeli položaj družbenika ob prenehanju družbe in so imeli možnost vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane pravne osebe pred njenim prenehanjem. Z novelo A je bila s spremembo šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP odgovornost aktivnih družbenikov razširjena tudi na osebe, ki so imele položaj aktivnega družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe, čeprav ga ob izbrisu družbe niso imele več. Ti družbeniki pa odgovarjajo le za tiste obveznosti, ki so nastale do takrat, ko jim je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Za te obveznosti v razmerju do upnikov odgovarjajo solidarno skupaj z družbeniki, ki so imeli položaj aktivnega družbenika ob izbrisu družbe.
Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o preklicu veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč postane pravnomočna z odpravo odločitve vložniku pritožbe.(Pravilna) vročitev bi lahko bila odločilna zgolj glede začetka teka roka za vložitev morebitnega izrednega pravnega sredstva, ne pa tudi za zagotovitev nespremenljivosti odločbe ter prve možnosti seznanitve z njeno vsebino, ki se zahteva za nastop pravnomočnosti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006815
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/2. ZPP člen 325.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - utemeljen razlog - učitelj - primerljivi delavci - diskriminacija - dopolnilna sodba
Pri toženi stranki je prenehala potreba po delu enega učitelja matematike, medtem ko je A. A. zasedala delovno mesto pomočnika ravnatelja. Navedeni delovni mesti nista primerljivi, saj je pomočnik ravnatelja vodstveni delavec šole, ki za razliko od učitelja praviloma opravlja vodstvene naloge. Dejstvo, da ima lahko pomočnik ravnatelja v okviru svoje delovne obveznosti tudi določeno število ur pouka ter da je A. A. to obveznost izpolnila s poučevanjem zgolj treh ur matematike tedensko, ne zadostuje za zaključek, da gre za primerljivi deli. Nepravilno je tudi stališče tožnice, da bi se morala kategorija primerljivih delavcev razširiti na najširši krog potencialnih kandidatov, katerim je skupni imenovalec dejanska ali potencialna možnost poučevanja matematike. To bi pomenilo, da bi lahko bila pogodba o zaposlitvi odpovedana delavcu, ki dejansko opravlja delo na drugem delovnem mestu, čeprav se potreba po njegovem delu ni v ničemer spremenila, kar ni sprejemljivo.
pooblastilo za sklenitev pogodbe - oblika pooblastila - konkludentna dejanja - zastopanje stranke - dokazovanje - zaslišanje priče
Za pooblastilo zakon ne zahteva posebne oblike. Lahko je dano pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji. Izjema je določena le za pravne posle, za katere zakon predpisuje posebno obličnost. V tem primeru zahteva po obličnosti velja tudi za pooblastilo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravica do poštenega postopka – pravica do izjave - izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe – načelo kontradiktornosti
Prekrškovni organ sicer brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku in kršitelju pred izdajo plačilnega naloga omogoči, da se o tem izjavi. Vendar pa je dolžnost sodišča, da pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveri, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti. Šele z vložitvijo zahteve za sodno varstvo se namreč vzpostavi polna kontradiktornost postopka, zato mora sodišče o tem obvestiti storilca, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu mora opis posredovati, hkrati pa mora storilca seznaniti, kje in kdaj lahko pregleda spise zadeve, ga poučiti po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 ter mu določiti rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in zahteve.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 7, 212, 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - materialno dokazno breme - odpoved delodajalca - trditveno in dokazno breme v delovnem sporu
V skladu s 7. in 212. členom ZPP mora delavec v procesni vlogi tožnika navesti dejstva, iz katerih izhaja pravna posledica, ki je zanj ugodna, da se lahko šteje tožbeni zahtevek za pravno sklepčnega na ravni podanih tožbenih trditev. Samo v okviru sklepčnih trditev, iz katerih izhaja možnost ugoditve tožbenemu zahtevku (če se izkažejo zatrjevana dejstva na podlagi izvedenih dokazov za resnična), je sodišče dolžno voditi postopek.
Sodišče druge stopnje, sklicujoč se na drugi odstavek 82. člena ZDR, ni upoštevalo, da je tožnik v postopku na prvi in drugi stopnji napadal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi le glede obstoja odpovednega razloga (tj. glede uporabe 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR). V teh okvirih se je (pravilno) gibala presoja sodišča prve stopnje.
dopuščena revizija - izpraznitev poslovnih prostorov - predpogodba - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najemne pogodbe - sklenitev glavne pogodbe
Predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili glavno pogodbo (prvi odstavek 33. člena OZ). Predmet izpolnitve predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba je praviloma sklenjena kot samostojna pogodba, upoštevaje pogodbeno svobodo pa je lahko tudi del druge pogodbe. Predpogodba lahko zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe samo eno stranko ali pa obe.
zavarovanje za čas brezposelnosti - nadomestilo za čas brezposelnosti - izguba pravice do nadomestila - javljanje podatkov - zamuda roka
Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.
Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.
Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.
S tem, ko upnik, ki ima pravico do zunajsodnega poplačila svoje terjatve, ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, ne izgubi pravice, da še vedno opravi zunajsodno prodajo premoženja. V primeru, da znesek terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, mora presežek te terjatve prijaviti v stečajnem postopku, če želi priti do poplačila, saj se v tem delu poplača iz splošne razdelitvene mase.
V obravnavanem primeru gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Ko mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.
Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga - vsebina odpovedi
Tožena stranka je v sporni odpovedi navedla, da odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem, da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino izpolnjuje zahteve po obrazloženosti dejanskega razloga za odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela v smislu drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in z vidika le-tega omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem.
dopuščena revizija - bančna garancija - kontragarancija na prvi poziv - subgarancija - kontragarancija - zloraba bančne garancije
Enotna pravil za garancije na zahtevo niso niti uzance niti običaji v smislu določbe 12. člena OZ (3). Ta določa, da se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.
Pogodbena razmerja se presojajo glede na konkretne pravne učinke, ki jih ustvarjajo in ne (le) po uporabljenih izrazih. Revident se neutemeljeno oklepa besede kontragarancija, ko zastavlja vprašanje, kdo je lahko upravičenec iz kontragarancije oz. ali je banka glavni garant lahko istočasno v istem poslu tudi banka kontragarant. V predmetni zadevi je banka (tožena stranka) izdala dve garanciji, eno glavnemu izvajalcu del, A., d. d. in drugo njenemu podizvajalcu, tožeči stranki, obakrat za odpravo napak v garancijskem roku. Izdani garanciji ne vzbujata dvoma o tem, kdo je njun upravičenec, ni pa tudi dvoma, da je tožena stranka lahko izdala garancijo za odpravo napak tako glavnemu izvajalcu kot tudi njegovemu podizvajalcu. S kontragarancijo se v bančni praksi sicer poimenuje garancijo, ki jo da domača banka tuji banki, ki je nato podlaga za izdajo garancije v dobro tujega upravičenca. V tej zadevi ne gre za tak primer.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba
Tožena stranka se je 21. 2. 2014 sicer nedvomno seznanila z ravnanjem tožnika, ki pomeni hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa sodišče (še) ni ugotovilo, da bi se tega dne seznanila tudi z vsemi znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Prekluzivni tridesetdnevni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je lahko začel teči šele, ko je tožena stranka ugotovila obstoj dejstev, ki so odločilna za presojo, da so podani znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - izvenzakonska skupnost
Izvenzakonska skupnost med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v tej zadevi in zakonitim zastopnikom tožene stranke, upoštevaje, da gre za manjše sodišče s samo štirimi sodnicami, predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko ne odloča Delovno sodišče v Kopru.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sankcija za prekršek - opomin
V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZP-1 sme sodišče izreči opomin za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Za izrek opomina bo moralo sodišče ugotoviti obstoj tako objektivnih (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine ter okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen) kot subjektivnih (npr. stopnja odgovornosti za prekršek, nagibe storilca, storilčevo prejšnje življenje) olajševalnih okoliščin.
ZPPDen člen 5. ZNUP člen 24, 83. ZOR člen 185, 208, 208/2, 423. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - prodaja delnic - stalno prebivališče delničarja - sprememba podatkov o imetniku vrednostnih papirjev - solidarna odgovornost - regresni zahtevek solidarnega dolžnika
Tožeča stranka z zahtevkom, da ji druga toženka plača zneska 797.522,33 EUR (vrednost delnic na dan, ko jih je tožeča stranka prenesla oškodovanki), zmanjšan za znesek vrednosti delnic izdajatelja KRKA, d. d, z oznako KRKG na dan, ko bo 9.144 delnic prenesla tožeči stranki, uveljavlja valorizacijo delnic. Niti ZOR niti OZ ne dajeta podlage za tako valorizacijo regresnih obveznosti. Valorizacije tudi ni mogoče terjati kot obliko odškodnine, saj regresni zahtevek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZOR ni odškodninski zahtevek, čeprav sicer izvira iz odškodninske odgovornosti solidarnih povzročiteljev škode.
Sodba presenečanja v objektivnem smislu ni sodba, katere izrek (odločitev o tožbenem zahtevku ali pravnem sredstvu) kakšna od strank ne pričakuje in je zato presenečena. Sodba pomeni za stranki presenečenje tedaj, če sodišče brez ustreznega materialnega procesnega vodstva spremeni torišče spora, tako da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogli navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni pravni podlagi, kakor tudi ne navajati svoja pravna naziranja.