Sodišče druge stopnje je prezrlo, da tožeča stranka ni zatrjevala le fiktivnosti (navideznosti oz. simuliranosti) sporne pogodbe, ki prikriva (disimulirano) darilno pogodbo, temveč je izrecno in posebej poudarjala še razlog delne neodplačnosti kupoprodajne pogodbe, torej prejem darila na drugi dejanski in pravni podlagi in sicer že zgolj zaradi prenizko določene cene in da je tudi zato posledično v tem delu pogodba predstavljala darilo, ki je prav tako podvrženo zakonskim pravilom vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja tožnikovega nujnega dednega deleža.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z dolžnico, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00000071
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 416, 416/2.
dopuščena revizija - nacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - nemožnost uporabe premoženja - skupna lastnina - tožbeni zahtevek - solidarne obveznosti - nedeljive obveznosti
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali so upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje vrnjeno na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), upravičeni terjati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe tega premoženja in ali je podlaga za to terjatev določba drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen);
- ali je v primeru, ko upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje na podlagi določb ZPVAS vrnjeno v skupno lastnino, terjajo odškodnino zaradi nemožnosti uporabe premoženja, oblikovanje tožbenega zahtevka na način, da vsak zase terja le del terjatve, pravilno ali pa mora biti tak tožbeni zahtevek oblikovan skladno z drugim odstavkom 416. člena Obligacijskega zakonika (OZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v delo sodišča - zavrnitev predloga za delegacijo pristojnosti
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Vendar predlagateljica takšnih okoliščin ne zatrjuje, marveč golo trdi, da nima zaupanja v sodišče. Takšna, z nikakršnimi dejstvi podprta navedba, ne ustreza pojmu drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
ZIZ člen 35, 35/4. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
Dolžnikova nepremičnina, navedena v upničinem predlogu za dodatno sredstvo izvršbe, se nahaja na območju katastrske občine, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala na območje O. I. in s tem na območje Okrajnega sodišča v Piranu.
Ker ni bilo na podlagi same prošnje in priložene dokumentacije že na prvi pogled (
prima facie
) očitno, da bi bila izročitev iz razloga po 7. točki prvega odstavka 522. člena (in drugih) nedopustna, se preiskovalni sodnik v fazi odreditve ekstradicijskega pripora ni in se (tudi glede na razpoložljivo
dokumentacijo) ni bil dolžan opredeljevati do vprašanja, ki ga zagovornik izpostavlja tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti, tj. ali je bila zahtevana oseba zaradi istega kaznivega dejanja pravnomočno obsojena že v Zvezni republiki Nemčiji, izrečena kazen pa se še izvršuje (7. točka prvega odstavka 522. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti – načelo dispozitivnosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Čeprav vsebina zahteve za varstvo zakonitosti v prvem odstavku 424. člena ZKP ni posebej predpisana, načelo dispozitivnosti strankam nalaga, da poleg razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP navedejo razloge oziroma okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljano kršitev zakona.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Po presoji Vrhovnega sodišča zagovornikove navedbe glede konkretnega postopka, v katerem mu sodišče naj ne bi zagotovilo časa za pripravo obrambe in v katerem sodišče obdolženki naj ne bi zagotovilo pravnih jamstev iz 29. člena URS, ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Celju. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so zagovornikove navedbe glede vročanja vabil pričam in ukrepa prisilne privedbe priče v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju I K 40425/2010, nerazumljive in pavšalne, saj iz navedb v predlogu (na podlagi katerih Vrhovno sodišče presoja utemeljenost predloga za prenos krajevne pristojnosti) ni mogoče ugotoviti, ali gre za okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenj.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – obrazložitev – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen razlog
Izvedeni dokazi tudi po presoji Vrhovnega sodišča dajejo zadostno podlago za sklepanje sodišč o obstoju utemeljenega suma. Tako so navedbe zagovornikov, da utemeljeni sum ni podan, neutemeljene. Vrhovno sodišče ugotavlja, da uveljavljana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, saj za odreditev pripora zadošča, da sodišče ugotovi in obrazloži, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar največjo stopnjo verjetnosti, da naj bi obdolženec storil očitana kazniva dejanja, sodišče pa bo obdolženčeve navedbe (oziroma njegov zagovor) v zvezi z obravnavanimi kaznivimi dejanji presojalo na glavni obravnavi.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan priporni razlog begosumnosti, saj se obdolženec izmika vsem stikom z uradnimi organi. Iz izpodbijanega sklepa o odreditvi pripora izhaja, da obdolženec na uradno prijavljenih naslovih stalnega in začasnega prebivališča ne živi, zato gre za fiktivni bivališči. Obdolženec po navedbah njegovih staršev prav tako ne živi na naslovu J., J., na katerem mu je bila vročena sodna pošiljka v januarju 2015. Sodišči prve in druge stopnje sta obrazložili, da obdolženec, ki je bil na zaslišanju dne 13. 3. 2015 izrecno opozorjen, da je sodišču dolžan sporočiti vsako spremembo ali nameravano spremembo bivališča, prav tako je bil opozorjen na posledice, če ne bo tako ravnal, teh opozoril ni upošteval. Iz ugotovitev vročevalca in policijske postaje L. izhaja, da se obdolženec na znano telefonsko številko ne javlja, da se med drugim nahaja v tujini, kar vse utemeljuje zaključek sodišč, da se obdolženec aktivno skriva in da je podana konkretna nevarnost, da bi pobegnil in s tem onemogočil oziroma vsaj bistveno otežil nadaljnji potek konkretnega kazenskega postopka (točki 7 in 8 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje ter točke 9-13 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). Zagovorniki z navedbami, da je obdolženec redno dvigoval pošto na naslovu P. v M., da vročanje sodnih pisanj po vročevalcu ni bilo potrebno in da obdolženec ni tujec, v Republiki Sloveniji pa ima premoženje in družino, izražajo nestrinjanje z dokazno oceno obeh sodišč, s čemer izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, kar predstavlja nedopusten razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč prve in druge stopnje, da je pripor glede na težo obravnavanih kaznivih dejanj, pri čemer je za vsako kaznivo dejanje predpisana kazen zapora do dveh let, sorazmeren s posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode in neogibno potreben za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku (točka 9 obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje in točke 14-16 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). Zaključek sodišč o neizogibni potrebi po odreditvi pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev milejših ukrepov, kot je hišni pripor, javljanje na policijski postaji ali varščina. Tako se izkaže, da vložniki zahteve ponujajo drugačno oceno okoliščin, ki so botrovale takšnemu zaključku sodišč prve in druge stopnje, s čemer uveljavljajo nedopusten razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
OZ člen 631, 1035, 1036. ZJN-1 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5.
gradbena pogodba - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - neposredna zahteva podizvajalca za plačilo
Ključna je ugotovitev nižjih sodišč, da obe vtoževani situaciji nista bili poslani izvajalcu, zato ni pogojev za domnevo iz tretjega odstavka 5. člena Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, in da jih ta ni potrdil, kar vodi do zaključka, da izvajalec ni pripoznal podizvajalčeve terjatve in posledično niso izpolnjeni pogoji za neposredno plačilo naročnika podizvajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00000121
ZPP člen 367a, 367a, 367c, 367c/3. ZASP-B člen 26. ZASP člen 156, 157, 157f. - člen 4.
dopuščena revizija - male avtorske pravice - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - tarifa SAZAS
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o podlagi za določitev nadomestila za pravico radiodifuznega oddajanja in njegovi višini.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008017
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
V konkretnem primeru je bil storilec spoznan za krivega, da je oškodovancu lažno prikazoval bistveno nižjo priznano odškodnino, kot mu jo je dejansko priznala zavarovalnica; tak očitek, da je oškodovancu zatrjeval, da mu je zavarovalnica priznala odškodnino v višini 1.980,00 EUR, ne pa v višini 3.800,00 EUR, kot je ustrezalo dejansko priznani odškodnini, je po stališču Vrhovnega sodišča dovolj konkretiziran očitek, saj tega inkriminiranega ravnanja sploh ni mogoče konkretizirati bolj kot je to storilo državno tožilstvo in po njem povzelo sodišče.
Trditve vložnikov, kjer sodišču očitajo kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, oziroma nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, so neutemeljene. Iz izreka sodbe namreč izhaja, da je obsojenec oškodovancu zamolčal, da mu je zavarovalnica dejansko priznala odškodnino v višini 3.800,00 EUR, prav tako pa tudi, da je oškodovanec slepo verjel obdolžencu, da je upravičen le do odškodnine v višini 1.980,00 EUR, in resničnosti njegovih navedb ni nikjer preverjal. To pa ugotavlja tudi sodišče v obrazložitvi sodbe. Iz točke 6 prvostopenjske sodbe namreč jasno izhaja, da je oškodovanec kot starejša oseba, nevajena zavarovalniških poslov, obdolžencu, ki mu ga je priporočila njegova snaha, zaupal do te mere, da je podpisal vse listine, ki mu jih je v zvezi s tem predložil obsojenec, ne da bi preveril vsebino. Tako tudi ni zanikal, da bi podpisal poravnavo z dne 18. 11. 2009.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nedovoljen dokaz – načelo sorazmernosti - zagovor (soobdolženca) kot dokaz – pravica do zaslišanja obremenilne priče – odstop od načela neposrednosti – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Izvedba ukrepa po prvem odstavku 149.b člena ZKP ni nesorazmerno posegla v ustavno zagotovljene pravice obsojenca do komunikacijske zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Ker gre za ukrep, s katerim se preiskujejo, odkrivajo in preganjajo kazniva dejanja, je obravnavani ukrep bil primeren za dosego navedenega cilja. Šlo je za huda kazniva dejanja, ki niso bila usmerjena le zoper premoženje oškodovank, temveč tudi zoper njihovo osebno integriteto. Javni interes za odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj in njihovih storilcev je bil zato velik, ukrep pa nujen za dosego pravno legitimnega cilja.
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini, ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič (ali zagovorov soobdolžencev), oziroma da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji – nedovoljen dokaz
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti po določbi 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, je po svoji naravi obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po drugem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku.
OZ člen 73, 111. ZZZDR člen 189, 191. ZDen člen 67. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - predpogodba - odstop od predpogodbe - razveza predpogodbe - sporazumna razveza predpogodbe - stečaj - veljavnost predpogodbe - odstop od predpogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - zapadlost obveznosti - rok za izpolnitev - skrbnik - dediščinska skupnost
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da je prišlo do sporazumne razveze predpogodbe oziroma da je tožnica od predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve.
ZGJS člen 76. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - gospodarske javne službe - pravica uporabe - občinske ceste - javna cesta - zasebna cesta
Revizija se dopusti glede naslednjega vprašanja ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je v razlogih navedlo, da v zadevi ni bistveno, ali so nepremičnine, o katerih teče pravda, del javne ceste oziroma ali so zgolj del ceste, ki jo uporabljajo lastniki stanovanjskih enot K. ter ali je posledično višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je mimo ugotovitve dejanskega stanja v času, ko je v veljavo stopil Zakon o gospodarskih javnih službah, sklenilo, da je tožeča stranka originarni pridobitelj lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018477
ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141, 189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - - notarska napaka - ustanovitev hipoteke na nevpisani nepremičnini - vknjižba lastninske pravice in zastavne pravice po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo - vrsti red zastavnih pravic - prednostno načelo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in
(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.
Dejanske ugotovitve obeh sodišč zadoščajo za zaključek, da se je zavarovanec tožene stranke razbremenil svoje odškodninske odgovornosti dobrega strokovnjaka. Odločilno je namreč, da je poskrbel za protizdrsna tla tudi na spornem delu tako, da je bila tudi v mokrem stanju v skladu z izvedenčevimi ugotovitvami protizdrsnost dokaj dobra, namestitev opozorilne table pa glede na takšno kvaliteto in lastnost tal tudi ni bila potrebna, in nadalje tudi sicer skrbel za čiščenje tal tudi na spornem delu.
Tudi postrožena skrbnost dobrega strokovnjaka ne terja preprečevanja vsakršnih oziroma vseh situacij, ki lahko nastanejo hipno, v naprej nepredvidljivo, predvsem pa v določenem rizičnem trenutku neodvrnljivo. Prestrogo bi bilo v konkretnem primeru tako zahtevati, da bi zavarovanka tožene stranke morala v vsakem primeru in na vsakem delu svojih objektov zagotavljati prisotnost osebe, ki bi ves čas pazila ali je morda bila v nekem trenutku na tla nanešena mokrota.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - razlogi za revizijo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, niti takšnega (smiselnega in za sodno prakso pomembnega) vprašanja ni mogoče hitro in nedvoumno izluščiti iz besedila predloga, nepopoln.
ZUS-1 člen 32, EKČP člen 8. URS člen 53, 54, 56. ZIRD člen 14.
začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja - pravica do družinskega življenja - razmerje med starimi starši in otroci
Sodišče lahko v upravnem sporu skladno z zakonom z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. To velja tako za sodišče prve stopnje kot tudi za Vrhovno sodišče. Ker se v tem upravnem sporu ne izpodbija zgoraj navedenih upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o namestitvi otrok, je pri odločanju o pritožbi v zvezi z izdajo začasne odredbe zato Vrhovno sodišče dolžno spoštovati navedene veljavne upravne akte in ne more začasno odrediti ukrepov, ki jih zahteva pritožnica, saj bi s tem kršilo zakon.