ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKP člen 530. Evropska konvencija o človekovih pravicah člen 2, 3.
dovoljenost revizije - zavrženje - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice - izročitev tujca tuji državi - možnost nehumanega in ponižujočega ravnanja - kršenje konvencijskih pravic - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Revident z revizijskimi navedbami izpodbija pravilnost ocene vseh predloženih dokazov in dokazov, pridobljenih po uradni dolžnosti, ter pravilnost uporabe standardov po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, vendar njegov očitek dejansko pomeni, da bi moral biti materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča drugačen, če bi se oprlo na drugačno dejansko stanje. Izkaže se torej, da revident nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju in ne zmotni uporabi materialnega prava. V revizijskem postopku pa ni več mogoče izpodbijati posamezne dejanske ugotovitve kot sporne ob sklicevanju na dokazne listine oziroma na napačno dokazno oceno, obsežne revizijske trditve o zmotnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, neupoštevanih dejstvih in napačnih ocenah pa pomenijo prav to. Da bi Vrhovno sodišče lahko dovolilo revizijo, bi torej moralo presoditi, da obstoji drugačno dejansko stanje, kot ga je v pravnomočni sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje. Tega pooblastila pa Vrhovno sodišče nima, saj je v revizijskem postopku vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče. Po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZDoh-2 člen 97, 97/3, 102. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 83, 83/2, 83/2-2.
dovoljena revizija - uporaba 88. člena ZDavP-2 - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - pogoj za uporabo nadzorstvene pravice
Skladno s 5. členom ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi zoper akte, izdane na podlagi izrednih pravnih sredstev, s katerimi je nek upravni akt odpravljen ali razveljavljen, če je bil s takšnim aktom postopek odločanja o zadevi končan. Samo v takšnem primeru je torej stranka upravičena vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo o izrednem pravnem sredstvu, saj drugače ne bi imela možnosti pred sodiščem uveljavljati nezakonitosti njegove uporabe. V primeru, da bi se postopek nadaljeval z izdajo novega upravnega akta, zoper katerega bo lahko prizadeta stranka vložila tožbo v upravnem sporu, stranki ni treba zagotavljati posebnega sodnega varstva zoper odločbo o izrednem pravnem sredstvu. Svoje argumente o njegovi nezakoniti uporabi bo lahko učinkovito uveljavljala v upravnem sporu zoper nov upravni akt.
Po presoji Vrhovnega sodišča mora biti vedno podana očitna kršitev materialnega prava, da je izpolnjen pogoj za uporabo nadzorstvene pravice po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2.
neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka - pomota v navedbi reference - dokazovanje s potrdilom o plačilu sodne takse
Dokaz (potrdilo o plačilu) potrjuje, da je plačilo obravnavane sodne takse odredila pritožnikova partnerka. Pri tem je pri navedbi reference sicer prišlo do manjše pisne napake, vendar so bili navedeni pravilen račun sodišča, znesek, v polju „namen nakazila“ je bilo navedeno ime pritožnika ter opravilna številka, kot datum obremenitve nakazila pa 29. 2. 2016, kar pomeni, da se pod pogoji iz prvega odstavka 6 b. člena ZST-1 sodna taksa šteje za pravočasno plačano. Ker je sodna taksa, zaradi manjše pisne napake, bila plačana brez ustrezne (pravilne) reference, je pritožnik v pritožbenem postopku dokazoval plačilo sodne takse s potrdilom o plačilu (tretji odstavek 6. člena ZST-1).
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3-d. ZMZ člen 51, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - pridržanje - omejitev gibanja na prostore Centra za tujce - objektivna merila za omejitev gibanja - neskladje med ZMZ in Direktivo - neposredni učinek direktive - sorazmernost ukrepa - preprečitev odstranitve iz države - odločanje po prostem preudarku
Da je prosilec že imel priložnost začeti azilni postopek, pa ga ni začel (5. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ) po vsebini pomeni objektivno merilo, ki ga določa že sama Direktiva. Okoliščina, da je prosilec vložil prošnjo zgolj z namenom otežitve odstranitve iz države (6. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ), pa je prav tista, ki jo kot pomembno za odločanje o pridržanju po točki (d) tretjega odstavka člena 8 določa Direktiva. ZMZ torej vsebuje potrebno objektivno merilo in podlago za odreditev ukrepa omejitve gibanja (z vsebino pridržanja), zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi moral ZMZ vključevati tudi za uporabo teh razlogov še dodatna objektivna merila(1). Pri tem se Vrhovnemu sodišču v obravnavani zadevi zato ni treba opredeliti do vprašanja obsega pooblastila za določitev razlogov za pridržanje v nacionalnem pravu (3. odstavek člena 8 Direktive).
ZIPRS1314 člen 33, 46, 46/3. ZFO-1 člen 21, 21/1, 23, 23/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vračilo namenskih sredstev EU - podlaga za vračilo - zahteva pristojnega organa - (ne)potrebnost pravnomočne sodne odločbe o vračilu
Pri zavrnitvi pravice do sredstev iz 21. člena ZFO-1 se ZIPRS1314 v 46. členu izrecno sklicuje na določbo 33. člena istega zakona, iz katere tudi po presoji Vrhovnega sodišča v drugem odstavku jasno izhaja, da neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države že zgolj na zahtevo pristojnega organa. Navedena zakonska določba je nedvoumna že na podlagi pravil jezikovne razlage vsebine pravnih norm in ne dopušča razlage, kot jo zagovarja revidentka, prav tako pa, kot je to presodilo že sodišče prve stopnje, takšno razumevanje sporne določbe izhaja tudi iz njene namenske razlage.
obnova sodnega postopka - pravni interes za obnovo - lokalna samouprava - stranka z interesom - zakonitost aktov sveta lokalne skupnosti
Sodba je odločila v posebni obliki spora med dvema organoma lokalne skupnosti, z njo pa je bilo odločeno o zakonitosti aktov sveta lokalne skupnosti, s katerimi pa predlagatelj ni pridobil nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi se nanašale nanj kot na posameznika, temveč je pri njihovem sprejemanju in izvrševanju sodeloval le kot župan, torej organ občine. Vse posledice, ki naj bi osebno prizadevale predlagatelja obnove zato iz navedene sodbe ne izvirajo in so zgolj posredne, zaradi nestrinjanja s posameznimi deli obrazložitve sodbe sodišča pa obnove zoper njo tudi ni mogoče dovoliti.
ZDMV člen 3, 3/1, 5, 7, 7/1, 11, 11/1, 11/4. URS člen 14, 14/2.
davek na motorna vozila - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - vračilo davka na motorna vozila - sprostitev vozil v promet - nastanek davčne obveznosti - uničena vozila pred prvo registracijo - izvoz vozila pred prvo registracijo - povračilo škode - načelo enakosti - različni položaji
Namen vračila davka po 11. členu ZDMV je v preprečitvi kopičenja davka (v različnih državah) zaradi prenosa vozila, zaradi česar je predvideno vračilo plačanega DMV za motorna vozila, ki se v RS ne registrirajo, ker zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU teritorialno zapustijo njeno ozemlje, a še naprej obstajajo in se bodo tudi uporabljala v prometu, vendar ne na ozemlju RS. Ni pa namen 11. člena ZDMV v povračilu škode (v katero je lahko zajet tudi znesek plačnega DMV), ki zavezancu nastane zaradi uničenja vozil, ki se v prometu ne bodo nikoli (več) uporabljala, ne v RS ne v drugi državi.
Ker primerjana položaja, ko vozila zapustijo ozemlje RS zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo pred prvo registracijo in ko so vozila uničena pred prvo registracijo, nista bistveno enaka položaja, ki bi zahtevala enako obravnavo, stališče sodišča prve stopnje in davčnih organov, da se revidentki plačan DMV za vozila, ki so bila uničena v požaru, še preden so bila registrirana, ne vrne, po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015653
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4.
vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepozne pritožbe - nepravilna vročitev upravnega akta - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z nepravočasno vloženo pritožbo zoper upravni akt in sklep o zavrnitvi zahteve za razveljavitev klavzule pravnomočnosti nista akta, ki ju je mogoče (samostojno) izpodbijati v upravnem sporu.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS1015654
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tuje države ali oseba brez državljanstva (Uredba Dublin III) člen 2, 28. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (Recepcijska direktiva) člen 10. ZMZ člen 51, 59. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
pridržanje - predaja odgovorni državi članici EU - uporaba Uredbe Dublin III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - učinkovitost evropskega prava - effet utile
Pri uporabi pooblastila za pridržanje iz 28. člena Uredbe Dublin III je treba upoštevati, da je skladno s točko (n) člena 2 te uredbe dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli objektivne kriterije za presojo nevarnosti pobega posameznega prosilca.
Ker je opredelitev pojma „nevarnosti pobega“ izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (ZTuj-2) in ker je Vrhovno sodišče dolžno zagotavljati učinkovitost evropskega prava tudi z ustrezno razlago nacionalnih pravnih norm, je presodilo, da uporaba navedbe zahteve opredelitve omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III.
Revizijsko sodišče se strinja z razlogi za zavrnitev izvedenih dokazov in ponovno zavrača tožnikove navedbe, da naj bi šlo za vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE -- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006784
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna nezmožnost za delo - pogoji za priznanje - postavitev izvedenca - pomen izvedenskega mnenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči nižje stopnje sta dodatna pojasnila skupaj z izvedenskim mnenjem ocenili kot strokovno obrazložena in prepričljiva. Pri dokazni oceni sta sodišči upoštevali tudi medicinske izvide in druge okoliščine, ki jih je navajala tožnica, vendar so pri presoji, da pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do začasne nesposobnosti opravljanja dela, ki bi narekovala priznanje začasne nezmožnosti za delo, pretehtale ugotovitve izvedenskega mnenja, da je bila tožnica zmožna opravljati delo v skladu z omejitvami na podlagi priznane III. kategorije invalidnosti.
ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2. ZDR-1 člen 92.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo starejših delavcev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje kršitve v revizijskem postopku
Osnovni pogoj za uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi izhajala že iz postopka pred sodiščem prve stopnje je, da je revident kršitev pred sodiščem prve stopnje predhodno že izrecno uveljavljal s pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ni odpravilo.
prenehanje delovnega razmerja - upokojitev - vojaška oseba – upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem – poklicna pokojnina
Vojaški osebi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na upravnem področju preneha. Volji delavca pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - disciplinski postopek - oseba, pristojna za uvedbo disciplinskega postopka - lažja disciplinska kršitev - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - zastaranje uvedbe disciplinskega postopka
ZJU ne določa, kdaj se šteje, da se je izvedelo za kršitev in storilca, zato je pri razlagi 128. člena ZJU potrebno upoštevati tudi določbo 129. člena ZJU, ki ureja odločanje o disciplinski odgovornosti. Za uvedbo disciplinskega postopka v javnem sektorju je pristojen izključno predstojnik, v konkretnem primeru generalni direktor policije. Glede na takšno ureditev je edino logično, da subjektivni zastaralni roki za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka začne teči takrat, ko za kršitev in storilca izve oseba, ki je pristojna za uvedbo postopka, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi subjektivni zastaralni rok potekel še preden bi predstojnik, ki je edini pristojen za uvedbo in vodenje disciplinskega postopka, izvedel za kršitev in storilca.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 163, 163/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - objektivni rok za podajo odpovedi - nadaljevana kršitev - denarno povračilo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnica se neutemeljeno zavzema za višje denarno povračilo od dosojenega. Denarno povračilo ni odškodnina za morebitno škodo, ki je delavcu nastala v času nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaradi protipravnega ravnanja delodajalca, temveč gre za povračilo, ki se delavcu izplača namesto reintegracije.
Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi za kršitve, ki naj bi jih tožnica storila z aktivnim ravnanjem, teče od dneva storitve, za kršitve, ki naj bi nastale zaradi opustitve pa od dneva, ko bi morala obveznost izpolniti, pa je ni. Vzdrževanje stanja, ki je posledica kršitev, ne pomeni, da je ta nadaljevana. Za nadaljevano kršitev gre le takrat, ko njeno izvrševanje traja (npr. dnevno neopravljanje dela), ne pa, ko gre za enkratno kršitev, ki v nadaljevanju ni odpravljena (neopravljena naloga).
ZVis člen 6, 53, 55, 56, 57. ZSPJS člen 1, 2, 7, 12, 13, 16, 19, 20.
kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - pravilnik univerze - visokošolski učitelj - napredovanje v višji naziv - začetek obdobja napredovanja - sprememba višine plače
Med posameznimi izrazi v ZSPJS je tudi izraz „naziv,“ ki je opredeljen kot poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom (2. člen ZSPJS). Glede na to opredelitev med nazive po ZSPJS spadajo tudi nazivi iz ZVis – docent, izredni profesor, redni profesor, itd.
Neutemeljeno je tolmačenje, da teh nazivov ni mogoče upoštevati ali primerjati z nazivi po ZJU.
Delovno mesto visokošolskega učitelja ni delovno mesto visokošolskega učitelja docenta, delovno mesto visokošolskega učitelja izrednega profesorja in delovno mesto visokošolskega učitelja rednega profesorja, saj so to v opisih delovnih mest navedeni le nazivi visokošolskih učiteljev, opisi del in nalog pa niso različni. V vseh nazivih se opravljajo naloge visokošolskega učitelja. Nasprotna presoja sodišča druge stopnje je zato napačna in ne upošteva obstoječe ureditve.
Javni uslužbenec torej lahko napreduje v višji plačni razred po postopku napredovanja vsaka tri leta, pri čemer je pogoj za napredovanje delovna uspešnost, ki je izkazana v napredovalnem obdobju, poleg tega pa zakon določa tudi uvrstitev v (višji) plačni razred v primeru imenovanja v naziv oziroma višji naziv. Napredovanje v višji plačni razred in določitev plačnega razreda ob imenovanju v (višji) naziv se ne izključujeta.
V primeru habilitacijskega naziva formalno ne gre za napredovanje v smislu predvidenega „horizontalnega“ napredovanja v plačnih razredih (17. člen ZSPJS), temveč za določitev višje plače zaradi višjega naziva (19. in 20. člen ZSPJS). Določba 9. člena Pravilnika opredeli tudi „napredovanje v nazivu delovnega mesta“ in določa dodatne pogoje in postopke za višjo plačo po pridobitvi višjega habilitacijskega naziva. Takšna določba ni v skladu z ZSPJS in KPDVI. ZSPJS in KPDVI namreč ne določata dodatnih pogojev in postopkov za določitev višje plače ter ne napotujeta na možnost dodatnega drugačnega urejanja z internimi pravili zavoda po pridobitvi višjega habilitacijskega naziva. To je razumljivo, saj gradita sistem, ki temelji na načelu enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - individualni delovni spor - pravdna zadeva - civilno pravno razmerje
Iz dejanskih navedb tožbe ne izhaja, da bi bila tožnik in toženec v delovnem razmerju in da bi šlo pri vtoževanem znesku za obveznost iz delovnega razmerja. Če bi bil obstoj faktičnega delovnega razmerja pravni temelj tožbenega zahtevka, bi tožnik obstoj takšnega razmerja moral zatrjevati in tudi postaviti zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
Stranki sta sklenili dogovor, da bo tožnik opravil telesno delo (kmetijska dela in opravila) na parcelah toženca, ta pa se je kot naročnik zavezal, da mu bo za to plačal.
Ta spor glede na navedbe v tožbi in vsebino tožbi priloženega zahtevka, potrebno opredeliti kot spor iz civilno pravnega razmerja dveh fizičnih oseb v smislu določbe 1. člena ZPP, v povezavi s točko II/1 99. člena ZS.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - diskriminacija
Ukinitev tretje izmene je utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec lahko ugotovi prenehanje potrebe po delu enega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Če je delodajalec pri izbiri med tremi delavci, ki so delali na delovnem mestu, na katerem je prenehala potreba po delu enega pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, izbral dva na podlagi kriterija izobrazbe oziroma dodatnih znanj, to ne pomeni diskriminacije.
Delodajalec je dolžan pisno obrazložiti dejansko podlago odpovednega razloga, ni pa dolžan pravno kvalificirati razloga za odpoved po posameznih alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Če delodajalec poda pravno kvalifikacijo odpovednega razloga, ta sama po sebi ni odločilna za zakonitost odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pravilno vročanje - vročitev pooblaščencu - smiselna uporaba pravil pravdnega postopka
Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom. V 88. členu ZDR-1 ni določb o tem, kako se odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča delavcu, ki ima pooblaščenca, zato se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP o tem, da kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače določeno.
Smiselna uporaba pravil pravdnega postopka glede vročanja odpovedi pride v poštev ravno glede vprašanj, ki jih ZDR-1 ne ureja in jih tudi ne izključuje.