začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic
Zaradi odločbe, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu in s katero je odpravljena prvostopna odločba ter zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, tožnikoma take hujše škodljive posledice, ki bi bile razlog za izdajo začasne odredbe, ne morejo nastati in zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.
začasna odredba - zobozdravstvena dejavnost - podelitev koncesije - akt, ki se ne izvršuje po določbah Zakona o upravnem sporu
Odločba o podelitvi koncesije je upravni akt, vendar tak, ki se ne izvršuje po določbah ZUP, zato na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS ni mogoče izdati začasne odredbe, s katero bi bila odložena izvršitev odločbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca - motorno vozilo kot nevarna stvar - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - namen odškodnine in pomen prizadete dobrine - individualizacija odškodnine - vpliv kupne moči oškodovančevega bivalnega okolja na odmero odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Komponenti pravnega standarda "pravična denarna odškodnina" kot jih določa 200. člen ZOR - "pomen prizadete dobrine" in "namen odškodnine" - z vidika oškodovanca in z vidika družbe, sta individualizirani le toliko, kolikor temeljita na ugotovljeni stopnji in trajanju strahu in bolečin. Sicer pa je treba tako pri ugotavljanju "pomena prizadete dobrine" kot tudi "namena odškodnine" upoštevati načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Slovensko sodišče, ki uporablja slovensko pravo, upošteva pomen prizadete dobrine in družbeni namen odškodnine v Sloveniji.
Odmera pravične denarne odškodnine ne more temeljiti na ugotavljanju, kaj si bo oškodovanec kupil za tolažbo. Bistvenega pomena je oškodovančev občutek moralnega zadoščenja, ki učinkuje kot protiutež njegove prizadetosti zaradi povzročene nepremoženjske škode. Ta občutek moralnega zadoščenja pa je odvisen od pomena prizadete dobrine v družbi in ne od tega, kako oškodovanec vrednoti različna ugodja, ki jih lahko posreduje določen znesek denarne odškodnine. Sodišči prve in druge stopnje sta zato napačno uporabili materialno pravo, ko sta pri odmeri pravične denarne odškodnine upoštevali kupno moč okolja, v katerem živi oškodovanec.
Posledice razdrte pogodbe določa ZOR v 132. členu. Te nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke, ki je sicer pomembna za odškodninske zahtevke. Za zahtevek, s katerim tožnica zahteva le vrnitev tistega, kar je izpolnila v okviru svoje pogodbene obveznosti, ZOR v petem odstavku 132. člena nalaga toženi stranki, ki vrača prejeti denar, da mora plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela plačilo.
Tožena stranka se ne more sklicevati na odlok o urbanističnem redu kot veljavno urbanistično zasnovo, če ni ugotovila, ali ta urbanistični red ni v nasprotju s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine.
obračun carine - sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji
Embalaže kot del blaga in specifikacije sestavin blaga brez podatkov o izdajatelju in datuma ni mogoče šteti za listini v smislu 1. odst. 271. čl. CZ. S pregledom blaga, ko ni več pod carinskim nadzorom, ni mogoče več nedvoumno ugotoviti istovetnost blaga, zato carinarnica ni dolžna ugotavljati drugih okoliščin v zvezi s tem.
upravičenec do denacionalizacije - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - razpolaganje z nepremičnino zaradi plačila zapadlih davkov
Predlagatelj ima prav, ko v reviziji opozarja, da je tudi prisilni značaj izvršilnega postopka zaradi izterjave davčnih obveznosti lahko okoliščina, ki skupaj z drugimi okoliščinami v konkretnem primeru pomeni grožnjo v smislu 5. člena ZDen. Vendar sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da predlagatelj pogodbe ni sklenil zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, temveč se je za tako rešitev odločil sam, prostovoljno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS05203
ZTLR člen 33. ODZ paragraf 431.
fiduciarni posli - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pravno mogoča je (in v poslovni praksi tudi ne redka) pogodba o tem, da bo nepremičnina od tretjega kupljena v solast sopogodbenikov.
Pravno mogoča, dovoljena je tudi (s to prvo pogodbo vzporedna) druga pogodba o tem, da bo zaradi zaupnega razmerja med pogodbenikoma oblično pogodbo o pridobitvi nepremičnine, ki naj postane solast pogodbenikov, s tretjim sklenil le eden izmed pogodbenikov in se vknjižil kot njen lastnik, zato da bi oba pogodbenika pridobila na tak način vse koristi, ki jih ima lastnik (v primeru solastnine pa solastniki) nepremičnine. To drugo pogodbo je po njeni naravi treba uvrstiti med fiduaciarne posle, ker je v primeru pogodbene pridobitve nepremičnine mogoče pridobiti pravni položaj lastnika le z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi in je zato vsako drugačno stanje mogoče imeti le za začasno (začasnost pa je značilna za fiduciarne posle). Tisti pogodbenik, ki je v takšni obligacijskopravni in stvarnopravni situaciji edini vknjižen kot lastnik nepremičnine, zaradi pogodbenih obveznosti ne more vztrajati pri stvranopravnem stanju, ki je zaradi fiduciarnega razmerja le začasno, ampak mora sopogodbeniku omogočiti, da tudi njegova upravičenja glede nepremičnine postanejo stvarnopravna - da se torej vknjiži kot solastnik nepremičnine (do deleža, ki je v skladu s prvo omenjeno pogodbo).
ZSR člen 4, 6, 7, 17, 17/3, 66, 66/4.SZ člen 39, 39/2, 39/3, 53, 53/1-4, 158.
stanovanjska pravica razvezanega zakonca - tožba na izselitev - pojem najpotrebnejših prostorov - najemna pogodba - podnajemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov
"Ustrezno najemno stanovanje" iz 158. člena SZ zato ne more biti "primerno stanovanje" kot ga opredeljuje 5. člen SZ, temveč je to lahko le stanovanje, ki ustreza najpotrebnejšim prostorom v smislu 7. člena ZSR.
Bivši zakonec ima v stanovanju, ki mu ga je po 158. členu SZ dolžan priskrbeti bivši partner, položaj najemnika stanovanja. Do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje pa ima bivši zakonec položaj najemnika stanovanja (drugi odstavek 39. člena SZ), če je njegov bivši zakonec stanovanje odkupil, ali pa položaj podnajemnika stanovanja (tretji odstavek 39. člena), če je njegov bivši zakonec postal najemnik stanovanja.
Pravilno je izhodiščno stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi tožnica lahko zahtevala izselitev toženca na podlagi 158. člena SZ v primeru, če bi tožencu našla prostore, ki ustrezajo najpotrebnejšim prostorom v smislu 7. člena ZSR. Ni pa pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
ZTVP člen 4, 8, 189, 189/2.ZOR člen 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120. ZGD člen 219. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij člen 35, 36.
razveljavitev pogodbe o prodaji delnic - izpodbojnost notranji odkup delnic - način prodaje delnic - aktivna legitimacija družbe
Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS, št. 6/94 - členi 4 in 8 ter drugi odstavek 189. člena) kot Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij v členih 35 in 36 ne izključujeta možnosti prenosa vrednostnih papirjev med osebami, ki so jih pridobile na podlagi iste prodaje znotraj podjetja, vendar načina prometa z njimi med udeleženci posebej ne predpisujeta.
Nasprotuje lahko le pravilom notranjega odkupa, kar pa odkazuje na morebitno izpodbojnost (členi 111 do 120 ZOR), ne pa ničnost kot razlog razveljavitve. Pri tem se načelo enakopravnega položaja delničarjev (219. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93), ki naj bi bilo s pogodbo kršeno, nanaša na drugo situacijo od obravnavane: na odnos organov družbe do delničarjev, ki morajo biti ob enakih pogojih enako obravnavani.
ZPP (1977) člen 333, 334/2, 354, 354/2-11, 365, 365/2.ZIZ člen 228.
pravnomočno razsojena stvar - negatorna tožba
Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da je bilo o zahtevku, kot ga je v tej pravdi postavila tožeča stranka, že pravnomočno razsojeno z odločbo v zadevi P 33/96, še preden je sodišče prve stopnje izdalo odločbo v zadevi P 93/96, ki je predmet revizijskega obravnavanja.
Neutemeljeno je toženčevo stališče, da njegova pismena izjava z dne 2.5.1990 ni veljaven vrednostni papir, saj ji sodišče take veljave ni pripisalo. Povsem pravilno jo je opredelilo kot zadolžnico v smislu pravnega pravila 1001. paragrafa ODZ. Upoštevalo jo je kot dokazno listino, ne pa kot vrednostni papir. Tudi zato se toženec neutemeljeno sklicuje na 323. člen ZOR.
Toženec je neupravičeno pridobil 34.300 nemških mark, ki so bile last tožnikov (kot skupni prihranki njiju kot zakoncev). Do prehoda teh deviz tožnikov v toženčevo premoženje je prišlo brez pravne podlage, ko jih je toženec položil na svojo bančno devizno hranilno knjižico, nikoli pozneje pa jih (nesporno) ni izročil tožnikoma, čeprav bi to moral storiti po sklenjenem dogovoru z njima (dogovoru, da bo zanju v banki zamenjal poškodovane bankovce v nepoškodovane). Zato je v drugem odstavku 210. člena ZOR glede glavne terjatve, v 214. členu ZOR pa glede zamudnih obresti pravna podlaga za toženčevo obveznost, kakršna mu je naložena z izpodbijano pravnomočno sodbo.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - kratkotrajna omejitev življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Tožnik je bil v bolniškem staležu od 17.8.1993 do 13.9.1993, to je v času, ko je nosil mavec, nato pa še 10 dni ni mogel opravljati fizičnih del, pri katerih je potreben oprijem z desnico z vso močjo, še nadaljnjih 30 dni pa ni zmogel športnih aktivnosti. Za tako kratkotrajno začasno omejitev življenjske aktivnosti ni mogoče priznati posebne odškodnine, ampak jo je treba kot nevšečnost med zdravljenjem upoštevati pri odmeri odškodnine za telesne bolečin.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi kršitev pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - zaporedni časopisni prispevki - višina denarne odškodnine
Serija zapisov v isti reviji, ki ima svoj krog bralcev, ti zapisi pa sestavljajo trditev o istem - enem dejanju, pač ne terjajo, zlasti še, ker niti tožeča stranka ne zahteva odškodnine za duševne bolečine v zvezi z vsakim izmed njih, da bi sodišče ugotavljalo za vsak zapis, ali pomeni napad na čast in dobro ime tožnika in torej samostojen civilni delikt.
Zakonodajalec pri nas odmeri pravičnega denarnega zadoščenja ni pritaknil penalne in preventivne sestavine (kot ju upoštevajo ponekod drugod po svetu), ki bi opravičevala višjo odškodnino kot za duševne bolečine na primer zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti ali smrti bližnjega.
ZRacS člen 1, 4, 24, 24/4. ZUS člen 3, 3/1. Poslovnik Računskega sodišča RS člen 15, 15/2.
nedopustnost upravnega spora po Zakonu o računskem sodišču
Po določbah 4. odst. 24. čl. Zakona o računskem sodišču zoper dokončno poročilo ni dopusten upravni spor, zato tudi vmesni akti, kamor je šteti tudi izpodbijana sklepa, ne morejo uživati drugačnega in ne širšega pravnega varstva, kot ga predvideva citirani zakon za akte, ki so v postopku izdani, predno senat na drugi stopnji sprejme končno poročilo.
Sodnik lahko napreduje v plačilnem razredu (26. in 2. odstavek 50. člena ZSS) po treh letih od zadnjega napredovanja. Tožena stranka (Sodni svet RS) novoizvoljene sodnike po zaprisegi uvrsti v plačilni razred, upoštevaje tudi določbi 1. odstavka 105. člena in 3. odstavka 107. člena ZSS ter stališča, ki jih je tožena stranka sprejela v zvezi z razlago tega člena.
Sodnik izpolnjuje pogoj za napredovanje na višje sodniško mesto okrožnega sodnika potem, ko najprej dvakrat napreduje v plačilnem razredu na sodniškem mestu okrajnega sodnika.
Če je sodišče za izvedenca postavilo osebo, ki je predhodno opravila pogodbeno delo za oškodovanko, je to lahko izločitveni razlog po 6.tč. 39.čl. ZKP (v zvezi s 1.odst. 44.čl. ZKP) in ne po 2.odst. 251.čl. ZKP.
ZDen člen 5, 44, 44/1, 62, 62/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.
upravičenec do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla - grožnja, sila ali zvijača državnega organa ali predstavnika oblasti - napake volje - vrednost podržavljenega premoženja - zahteva za denacionalizacijo - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Podatke po drugem odstavku 62. člena ZDen mora predlagatelj res priložiti svoji zahtevi za denacionalizacijo, vendar ta zakonska določba ne zavezuje sodišča, da bi moralo in smelo upoštevati samo te podatke. Po določbi prvega odstavka 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pomeni dejansko rabo zemljišča v času sklenitve pogodbe. Udeleženec v postopku denacionalizacije lahko dokaže drugačno dejansko rabo od tiste, ki naj bi izhajala iz zemljiškokatastrskih podatkov.