Tožena stranka ni kršila pravil postopka, če podrednega zahtevka ni najprej poslala prvostopnemu organu kot pristojnemu organu za odločanje o odlogu izvršbe. Podredni pritožbeni zahtevek ne predstavlja zahteve za odlog izvršbe.
Za pravilno in zakonito vodenje ugotovitvenega postopka je odgovoren pristojni upravni organ oz. njegova pooblaščena oseba. Zato v konkretnem primeru ni mogoče prenesti odgovornosti za izpodbijano odločbo na toženo stranko, ki je soglašala z ugotovitvenim postopkom le glede vračanja prostorov v pritličju predmetne stavbe.
ZOR člen 600, 623, 623/1, 623/2.URS člen 11, 14, 22. ZPP (1977) člen 6, 93, 93/1, 102,103, 104, 105, 222, 222/2, 251, 251/4.
enako varstvo pravic - jezik v postopku - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila (pogodbene cene) - akontacija plačila
Ker je sodišče upoštevalo kot datum akontacije marec 1991 in ne pomladi 1992, je uporabilo različne tečajne vrednosti in ni primerjalo prave vrednosti akontacije in dolžnega plačila. Zato ni moglo pravilno uporabiti določila 600. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), po katerem je tožena stranka dolžna plačati opravljeno delo. Poleg tega sodišče ni pojasnilo, kako je preračunani znesek primerjalo s cenami, ki jih je navedel izvedenec glede na januar 1992, in tudi ne, zakaj se je odločilo za uporabo drugega odstavka 623. člena, in ne prvega odstavka tega člena.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Ker v Zakonu o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 do RS, št. 82/94) v zvezi z revizijo ni nobenih določb, je treba uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena. Zaradi tega jo je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
Po prvem in drugem odstavku 400. člena ZPP je revizija dovoljena samo proti tistim sklepom, s katerimi je postopek pravnomočno končan.
Sklep višjega sodišča, s katerim je bil potrjen sklep prvostopenjskega sodišča, ki tožnika ni oprostilo plačila stroškov za izvedenca, ni tak sklep, saj se z njim postopek še ni končal.
povzročitev škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - medicinska napaka - komplikacije pri medicinskem posegu - vzročna zveza - - dokazi in izvajanje dokazov - izvedenci - zaslišanje izvedenca
Ugotovljeno je bilo, da je pretrgana vzročna zveza med nastalo posledico in ravnanjem (domnevnega) poškodovalca. Manjka torej eden temeljnih pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Sodišče ni dolžno zaslišati izvedenca, ki mu je naložilo izdelavo pisnega mnenja, čeprav to seveda lahko stori. Načelno sicer velja, da se dokazi izvajajo neposredno na ustni glavni obravnavi.
Pravilno je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za negmotno škodo, saj sta ugotovili, da niso izpolnjene temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti: nastanek protipravne (pravno priznane) škode, ki je tožnik ni dokazal, in ki mora biti v vzročni zvezi z ravnanjem poškodovalca.
preživljanje otroka - preživnina po prenehanju zunajzakonske skupnosti - višina preživnine - koristi otroka - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine
Nekatere izdatke za vsakodnevno preživljanje otrok, katerih narava to dopušča, je potrebno natančno ugotoviti: mesečni izdatki za prehrano v šoli, stroški za učenje tujega jezika, stroški za športne aktivnosti. Tiste stroške, za ugotavljanje katerih ne pridejo v poštev eksaktne metode ugotavljanja njihove višine, je potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev. V pomoč pri ugotavljanju teh dejstev je dopustno in primerno uporabiti statistične podatke Ministrstva za delo družino in socialne zadeve RS o višini življenjskih stroškov.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - elementi odškodninske odgovornosti
Vsak lahko zahteva povrnitev nastale škode, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninskega t.j. civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi morajo biti izpolnjeni kumulativno in so: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta je označena v točkah
Tožnik bi moral po določilu drugega odstavka 186. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta in če bi ta presegala določen znesek, bi s tem zagotovil pravico do revizije. V danem primeru tožnik tega ni storil. Navedel je sicer neke točke, toda v točkah (po analogiji taksne ali odvetniške tarife) označena vrednost spora pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta. To pa ima za posledico nedovoljenost revizije (glej pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994). Če bi si tedaj toženec hotel zagotoviti pravico do revizije, bi moral zahtevati, da sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta po določilu tretjega odstavka 40. člena ZPP.
pogodbe o plovbnem zavarovanju - zavarovanje čolna - zavarovalna vsota - ugotovitev vrednosti plovila - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZPNP pozna tri oblike vrednosti: (1) vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici, (2) vrednost, ki jo predstavlja zavarovalna vsota in (3)
dejansko vrednost plovila. Enake oblike vrednosti poznajo tudi splošni pogoji za zavarovanje čolnov in jadrnic, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da sporazumno določena vrednost v zavarovalni pogodbi ali polici, ne odgovarja pojmu zavarovalne vsote oziroma dejanske vrednosti.