Tožnica, uživalka starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca vložila zahtevo, da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva plača, prejeta za delo preko polnega delovnega časa. Toženec je takšno zahtevo neutemeljeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, saj bi moral odločiti o predlogu za obnovo postopka, zato je sodišče izpodbijano odločbo in sklep zavoda odpravilo in tožencu naložilo, da odloči o predlogi za obnovo postopka.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-3, 19, 21, 21/1. ZPIZ- 1 člen 249. ZUP člen 288, 288/2, 289.
izvršilni naslov – sodna izvršba – upravna izvršba – sodba delovnega in socialnega sodišča – odmera in uskladitev nadomestila za invalidnost – naložitev izdaje upravne odločbe – izterjava denarne obveznosti – višina invalidske pokojnine – določenost v izvršilnem naslovu
Sodba v tistem delu, v katerem upnik vztraja pri izvršbi, ne predstavlja izvršljivega izvršilnega naslova, saj v njem dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, ki jo upnik v tem postopku izterjuje. V 3. točki izvršilnega naslova je določeno le, da je dolžnik dolžan o pravici in višini delne invalidske pokojnine izdati posebno odločbo v 30. dneh od pravnomočnosti te sodbe. Sodišče je s to sodbo zavodu naložilo izdajo ustrezne odločbe o pravici in višini delne invalidske pokojnine. Če dolžnik odločbe ni izdal ali je ni izdal pravilno (obdobje), na podlagi predložene sodbe ne more priti do neposredne izvršitve neplačanih obrokov invalidnine, saj upnik za kaj takega še nima izvršilnega naslova. V tem primeru se mora upnik poslužiti ustreznega postopka in doseči izdajo ustrezne upravne odločbe ali končno tudi sodne odločbe.
Toženec je na pritožbo tožnika odločil v njegovo škodo in odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči odpravil. Ker pogoji po ZUP za odločitev v škodo pritožnika niso bili izpolnjeni, je sodišče drugostopenjsko odločbo utemeljeno odpravilo.
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog tožnika, ne pa po uradi dolžnosti (na predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanj, ki ga poda osebni zdravnik zavarovanca), tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v postopku pri tožencu, kljub temu da je s pritožbo, za katero uveljavlja povrnitev stroškov, uspel.
Z zahtevo, da se obnovi postopek, v katerem je toženec zunajzakonski partnerici tožnikovega očeta priznal pravico do vdovske pokojnine, tožnik ne uveljavlja nobene svoje pravice, ki bi mu šla na podlagi ZPIZ-1, zato je toženec zahtevo utemeljeno zavrgel.
Ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine ima pravni učinek le v tem postopku.
pravice iz invalidskega zavarovanja – stroški upravnega postopka
Postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se je začel na tožničino zahtevo, zato ni upravičena do povračila stroškov zastopanja in prihoda na invalidsko komisijo, ne glede na uspeh v postopku.
Zakonita je odločba toženke, s katero je bila zavržena tožničina zahteva za odpis dolga iz naslova neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ker se je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek, ki v času vložitve nove vloge še ni bil zaključen.
IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055506
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 145, 208, 208-1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDPra člen 16.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravočasnost predloga – zastaranje terjatve – relativni zastaralni rok – utesnitev izvršbe – neobrazložena vloga – stroški, potrebni za izvršbo
Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – DAVKI
VSL0064123
ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 12. ZUP člen 50, 153.
sodna pristojnost - upravna pristojnost – upravna odločba – izplačilo odškodnine za škodo zaradi naravnih nesreč - vračilo neutemeljeno izplačane odškodnine – pravno nasledstvo zavezanca
Tožeča stranka je oseba javnega prava, ki je v okviru izvrševanja javne funkcije izdala upravno odločbo, po kateri je pravni prednik tožene stranke dolžan vrniti neutemeljeno izplačano državno pomoč. Tožena stranka je fizična oseba, ki v razmerju do tožeče stranke nastopa kot podrejena stranka. Jasno je, da spor o obstoju terjatve tožeče stranke do tožene stranke kot pravnega naslednika zavezanca ne predstavlja spora iz civilnopravnega razmerja, zato ni podana sodna pristojnost.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
Ponoven vstop v zavarovanje, ki pomeni začetek opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec obvezno vključen v zavarovanje, pomeni pridobitev lastnosti zavarovanca in prenehanje izplačila pokojnine.
Ker je bilo že pravnomočno odločeno o tem, da je bila dokončna odločba, ki se nanaša na uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja tožnika, pravilno vročena njegovi pooblaščenki, obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, češ da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku, ni podan.
O vštevanju izplačila obveznic v pokojninsko osnovo se ni odločalo kot o predhodnem vprašanju pri izdaji odločbe, s katero je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine, tako da ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, četudi iz zapisnika o opravljeni reviziji izhaja, da so bila sredstva izplačanih obveznic delavcem v skladu z osnovami in merili za delitev sredstev za plače in se zavarovancem upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – starostna pokojnina
O tožnikovi starostni pokojnini in njeni odmeri je bilo že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje, na katerega se opira zahtevek za ponovno odmero pokojnine, pa se ni spremenilo, tako da je toženka zahtevek pravilno zavrgla.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.