ZUP člen 7, 9, 66, 67, 260, 267, 267/2. ZPP člen 285, 286, 286/4, 286b, 337, 339, 339/2, 339/1-4, 339/2-15.
obnova postopka - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - sklep
Toženec je predlog za obnovo upravnega postopka utemeljeno zavrgel, ker predloga ni mogoče vložiti zoper sklep, s katerim je toženec zavrgel tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ker je bilo o tej pravici že pravnomočno zavrnilno odločeno (delovno razmerje je tožniku prenehalo po lastni krivdi), pa se dejansko in pravno stanje zadeve ni spremenilo (delovno razmerje bi tožniku prenehalo po izteku časa, če mu ne bi bila pogodba o zaposlitvi prej odpovedana).
obnova postopka - pravnomočnost - sklep o dovolitvi obnove postopka
Postopek obnove upravnega postopka poteka v dveh fazah tako, da se najprej odloči o uvedbi obnove postopka, nato pa se o glavni stvari odloča v obnovljenem postopku. Zato o glavni stvari v obnovljenem postopku (izplačevanje nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela) ni mogoče odločati, dokler sklep o uvedbi oziroma dovolitvi obnove postopka ne postane pravnomočen.
Tožnik, ki je dne 2. 7. 2009 predlagal obnovo postopka zoper odločbo toženca, ki je postala dokončna 8. 5. 2004, je prekoračil 3-letni objektivni rok za obnovo postopka, zato je bilo postopanje toženca, ko je njegov predlog zavrgel, in postopanje sodišča, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe o zavrženju predloga za obnovo postopka, pravilno.
Mnenje invalidske komisije, na podlagi katerega je bila tožnici kot invalidki I. kategorije invalidnosti priznana pravica do invalidske pokojnine, je bilo izdano kot posledica kaznivega dejanja dajanja podkupnine. Zato je toženec po uradni dolžnosti utemeljeno obnovil postopek priznanja pravice do invalidske pokojnine ter ponovno preveril tožničino upravičenost do prejemanja invalidske pokojnine glede na njeno delazmožnost in kategorijo invalidnosti.
Odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. U-I-358/2004, da 1. odstavek 58. člena in 2. odstavek 178. člena ZPIZ-1 nista v skladu z URS, v kolikor ne zagotavljata pravice do delne pokojnine tudi samozaposlenim, ne pomeni nobenega od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. S sklicevanjem na to ustavno odločbo v predlogu za obnovo upravnega postopka ni izkazan obnovitveni razlog, tako da predlog ni utemeljen.
Tožnica je z novo zahtevo pri tožencu uveljavljala povračilo škode in priznanje pokojninske dobe, o čemer je toženec že odločil z zavrnilno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v socialnem sporu, ki je bil ob vložitvi nove zahteve še v teku. Gre za dva zahtevka, ki sta po vsebini enaka, zato je toženec ob tem, da se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila, novo zahtevo pravilno zavrgel.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
ZPIZ-1 člen 10, 12, 249, 265. ZUP člen 262, 262/2, 268, 272, 272/2. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje člen 36, 37.
Iz pravnomočne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da je bila ugodna odločba za tožnika izdana tudi kot posledica kaznivega dejanja dajanja podkupnine (predsedniku invalidske komisije I. stopnje tožene stranke). Na osnovi te sodbe je tožena stranka pravočasno (glede na dan prejema pravnomočne sodbe) izdala sklep, s katerim je odločila, da se postopek obnovi v obsegu, ki se nanaša na ugotovitev tožnikove upravičenosti do prejemanja invalidske pokojnine.
ZUP člen 62, 62/1, 87, 89, 89/3, 92, 92/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. Uredba o upravnem poslovanju člen 171, 171/3. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/2.
vročanje v tujino – mednarodna povratnica – prepozna tožba
Vročitev upravne odločbe fizični osebi v tujino, ki je opravljena neposredno naslovniku z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR) in je vročena naslovnikovi ženi, je pravilna, ker se po 2. odstavku 92. člena ZUP fizičnim osebam v tujini lahko vroča tudi neposredno, pri tem pa se vročitev ne opravlja po določbi 87. člena ZUP, ki velja le za vročanje na območju Slovenije, temveč na podlagi mednarodnih poštnih standardov, po katerih se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslov, če to ni mogoče, pa se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk.
ZUP člen 253, 274, 278, 279. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 113, 114, 259.
pritožba – odločitev v škodo pritožnika
Drugostopenjski organ sme z namenom, da bi se zadeva pravilno rešila, ob reševanju pritožbe v obsegu, ki presega meje preizkusa pritožbe, torej ko preizkuša odločbo v delu, ki je pritožnik ne izpodbija, oziroma jo preizkuša iz razlogov, ki jih pritožnik v pritožbi ne uveljavlja, spremeniti prvostopenjsko odločbo v škodo pritožnika le iz razlogov, ki so določeni v 274. členu ZUP, če gre za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, v 278. členu ZUP, če gre za izredno razveljavitev, ali v 279. členu ZUP, če gre za ničnost odločbe. Če ni podan nobeden od teh razlogov, organ ne more odločiti v škodo pritožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0058457
URS člen 25, 26. ZOR člen 18, 18/2. ZPP člen 13, 13/1. ZUP člen 263, 263/1, 263/2, 269, 269/1. ZSZve člen 2, 7, 32.
odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa - razveljavitev po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - napačna odločitev državnega organa - napačna odločitev upravnega organa - možnost sanacije s pravnimi sredstvi - nezakonitost odvzema radijskih dovoljenj - pravnomočna upravna odločba - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno upravno odločbo - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - poseg v dokončno upravno razmerje - protipravnost ravnanja upravnega organa - pravila skrbnosti in stroke - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti
Tožeča stranka v pritožbi vztraja, da je vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano. To pravno naziranje tožeče stranke pa ne zdrži pravne presoje. Protipravnost ravnanja upravnega organa je ena od predpostavk splošnega civilnega delikta. Že zato vprašanje protipravnosti ni predhodno vprašanje v odškodninskem sporu in zanj v tem sporu ne velja načelo vezanosti sodišča na pravnomočno sodno odločbo v smislu 1. odstavka 13. člena ZPP.
Sam obstoj napak v postopku, pri presoji dokazov in uporabi materialnega prava, še ne zadostuje za ugotovitev protipravnosti. Vendar pa to velja le pod pogojem, da jih je moč sanirati v postopku s pravnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici z odločitvijo v upravnem sporu, da se sporne odločbe odpravijo, sanirane. To stališče pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. S sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 148/98, z dne 18. 11. 1998 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 986/96, z dne 10. 9. 1998 so bile odpravljene le pravne posledice spornih odločb – razveljavitve po nadzorstveni pravici. S tem so bile napake v postopku izdaje odločb po nadzorstveni pravici le sankcionirane, ne pa nujno tudi sanirane. Sankcioniranje napak pa v okoliščinah konkretnega primera ne izključuje odgovornosti za škodo, če ta izvira iz neposrednih učinkov nezakonite odločbe.
Ministrstvo za promet in zveze je s tem, ko je v postopku po nadzorstveni pravici razveljavilo radijska dovoljenja tožeče stranke, poseglo v dokončno urejeno upravno razmerje, na katero se je tožeča stranka upravičeno zanesla. Poseg v dokončno upravno razmerje v postopku po nadzorstveni pravici je v skladu z določbami ZUP sicer dopusten, vendar le, če je bil postopek izveden tako, kot ga predpisuje zakon, in če so bili izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Izhodišče za presojo, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, je zato iskati v pravilih stroke, to je v pravilih za opravljanje službe oziroma dejavnosti državnega organa, ki določajo tako naravo dela kot tudi potrebno skrbnost, ki se zahteva od državnega organa.
Razveljavitev po nadzorstveni pravici je dopustna le v primeru očitne kršitve materialnega zakona. O očitni kršitvi materialnega zakona pa je mogoče govoriti le, če je zakon v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti le v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom oziroma če je organ na pravno razmerje uporabil napačen zakon.
MPZ je v postopku odločanja po nadzorstveni pravici grobo kršilo tako postopkovna, kot tudi materialnopravna pravila, kar je oboje imelo za posledico vsebinsko napačno odločitev, da se razveljavijo dokončna radijska dovoljenja. MPZ pri odločanju po nadzorstveni pravici zato ni ravnalo v skladu s pravili stroke in zato tudi ne s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, celo več: po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tožeča stranka utemeljeno očita toženi stranki ravnanje, ki kaže na arbitrarnost in samovoljo pri izvrševanju oblasti. Ker torej MPZ ni ravnalo tako, kot je dopustno, je njegovo ravnanje protipravno.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – predlog osebnega zdravnika – zavrženje predloga – ne bis in idem – pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenili, je toženec (ZZZS) predlog tožnikovega osebnega zdravnika za ugotovitev retrogradnega bolniškega staleža utemeljeno zavrgel.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rok - neprava obnova postopka
ZPIZ-1 pravnega inštituta neprave obnove postopka, kot je bil urejen v 270. členu ZPIZ, ne pozna več, zato je obnova postopka možna le ob izpolnjevanju pogojev, določenih v ZUP. Ker je tožnik predlog za obnovo postopka glede prevedbe akontacije vojaške starostne pokojnine v pravico do starostne pokojnine po ZPIZVZ na podlagi obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP (nova dejstva in novi dokazi) vložil po preteku treh let od dokončnosti odločbe, katere obnovitev predlaga, je predlog prepozen in ga je toženec utemeljeno zavrgel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL0006644
ZOR člen 218, 218. ZUstS člen 43, 44, 43, 44.
neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - učinki odločb ustavnega sodišča - pravne posledice odločb vrhovnega sodišča - pristojnost za odločanje o sporu med državo in lokalno skupnostjo
Pravne posledice razveljavitve določenega zakona ureja 44. člen ZUstS in ne 43. člen ZustS.
Razveljavljeni zakon se ne uporablja za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če o takih razmerjih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Ker je bilo v kasnejšem invalidskem postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost podana od dne 21. 3. 2001 dalje, in je tako nastopila še v času pred izdajo dokončne in pravnomočne odločbe toženca o zavrnitvi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z dne 3. 8. 2001, ki je bila izdana v predhodnem invalidskem postopku, se tožnika zaradi formalne pravnomočnosti odločbe toženca z dne 3. 8. 2001 v III. kategorijo invalidnosti razvrsti in se mu pravice iz invalidnosti priznajo šele od prvega dne po izdaji pravnomočne zavrnilne odločbe toženca dalje, torej z dnem 4. 8. 2001, in ne že z dnem nastanka invalidnosti.
Ker naslovnik pisanja na pošti ni dvignil, se je vročitev na podlagi določb ZUP/86 štela za fiktivno opravljeno z dnem, ko je vročevalec na vrata stanovanja namestil drugo pisno sporočilo, naj pisanje dvigne na pošti.
Fikcija je dejstvo, za katerega se ve, da ni resnično, vendar ga pravo določa kot resnično. Nasprotni dokaz glede fiktivnega dejstva ni možen. Zato v konkretnem primeru ni možno dokazovati, da tožnik odločbe zavoda ni prejel oz. da se z njo ni seznanil. Dokazovati je možno samo, da je bila fiktivna vročitev opravljena nepravilno, vendar tožnik tega ni niti zatrjeval in seveda tudi ne dokazoval. Odločba zato za tožnika ne more predstavljati novega dejstva v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker se šteje, da je bila tožniku ta odločba znana od fiktivne vročitve dalje, zato je zahteva za obnovo postopka neutemeljena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS03992
ZPIZ člen 276, 276/2, 276, 276/2. ZUP člen 265, 265/2, 269, 269/2, 265, 265/2, 269, 269/2.
odškodnina - izredno pravno sredstvo - razveljavitev
Če se odločba razveljavi, se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice (2. odstavek 269. člena ZUP/86). Sprememba odločbe pa ima učinek samo za naprej (3. odstavek 265. člena ZUP/86). Toženec zato tudi v primeru, da bi ugotovil, da je bilo ob izdaji odločbe z dne 18.11.1999 zmotno uporabljeno materialno pravo, v odločbo ne bi smel poseči na način, kot to zahteva tožnik, t.j. da se mu izplača razlika v pokojnini tudi za obdobje pred 1.11.1999, t.j. za nazaj.
Določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 predstavlja pravno podlago za dosojanje odškodnine v višini zamudnih obresti v rednem upravnem postopku, torej le v primeru, da je bil na podlagi sodne odločbe ali z odločbo organa druge stopnje določen višji znesek denarne dajatve na podlagi priznane pravice, organ prve stopnje pa ni izdal pravilne odločbe in razlogi za nepravilno odločbo niso bili na strani zavarovanca, ne pa v primeru, ko je bilo pravilno odločeno šele v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZPPPAI člen 9, 12, 9, 12. ZUS člen 1, 1/2, 3, 1, 1/2, 3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366, 339, 339/2, 339/2-4, 350, 350/2, 366. ZUP člen 2, 171, 207, 207/1, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218. ZDSS-1 člen 7, 7.
stvarna pristojnost sodišča
Ker je subsidiarni prevzemnik obveznosti, ki bodo nastale za izplačilo odškodnin po ZPPPAI Republika Slovenija, ki je subjekt javnega prava, gre v primeru odškodnin za poklicno bolezen po ZPPPAI zaradi varstva javnega interesa po naravi stvari za upravno stvar po določbi 2. odstavka 2. člena ZUP in s tem v zvezi za pristojnost upravnega, ne pa socialnega sodišča, saj ni podana nobena izmed naveznih okoliščin iz 7. člena ZDSS-1.
Postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin v ZPPPAI ni posebej urejen, posebne določbe ima šele ZOPDA, ki v 15. členu določa, da se v postopkih sporazumevanja za priznanje odškodnine, ki so se začeli pred njegovo uveljavitvijo, uporabijo določbe ZPPPAI. Ker pa ZPPPAI posebnih postopkovnih določb ni imel, bi bilo potrebno odločati na podlagi ZUP. Čeprav je mnenje zdravnikov, članov interdisciplinarne komisije, pridobljeno za uveljavljanje neke kasnejše pravice, pa ni upravni akt oz. upravna odločba, temveč javna listina, saj ga ni izdal pristojni organ za odločanje o upravni stvari - pravici do odškodnine oz. pravici do pokojnine pod posebnimi pogoji - in tudi nima sestavnih delov odločbe, kot jih določa ZUP.