ZUP člen 87, 87/1, 87/4, 274, 274/1, 274/2, 277.. ZPIZ-2B člen 37, 37/4.
lastnost zavarovanca - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo - fikcija vročitve - pravilno vročanje - potek roka
Za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa z dne 15. 12. 2016 o zavrženju predloga za odpravo odločbe je odločilno le dejstvo, da je rok za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva potekel najpozneje 10. 10. 2011. Odločba o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjsko z dne 26. 4. 2010 o lastnosti zavarovanca od 7. 1. 1996 dalje je bila namreč izdana 20. 9. 2010, hkrati pa se šteje, da je bila tožniku vročena 10. 10. 2010.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
Ker tožnik z vlogo ponovno zahteva izplačilo invalidske pokojnine po ZPIZVZ za sporno obdobje, čeprav je bilo o tem že pravnomočno odločeno, je morala tožena stranka postopati po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a. Zahtevo za izplačilo invalidske dajatve za zahtevano obdobje je zakonito zavrgla, saj se v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje in pravna podlaga nista v ničemer spremenila.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3.. ZUP člen 225, 225/4.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka ustavne odločbe (U-I-239, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.
ZSV člen 100, 100/3.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.. OZ člen 86.. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
institucionalno varstvo - ničnost
Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke naj ne bi bila popolna oziroma, naj bi bil podpis ponarejen, pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena ZUP, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva.
akontacija vojaške pokojnine - pravnomočna odločitev - zavrženje tožbe
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bilo o pravici do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine že odločeno s pravnomočno sodbo. Tožena stranka je to sodbo že realizirala oziroma, je tožniku izplačevala akontacijo vojaške pokojnine. O pravnomočno priznani pravici v novem postopku ni več mogoče odločati.
Ni pa imelo sodišče prve stopnje pravne podlage, da bi tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za izplačilo akontacije vojaške pokojnine v višjem znesku zavrglo ter nato v tem delu odpravilo odločbi tožene stranke. V tem delu je izrek sodbe sam s sabo v nasprotju, saj če sodišče zavrže tožbo v tem delu, potem ne more odločati o zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke.
Tožena stranka je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - osebna vročitev - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vročanje
Tožnik vročilnice odločbe z dne 24. 1. 2017 ni podpisal 25. 1. 2017. Ker se po 1. odstavku 87. člena ZUP odločbe, pri katerih od vročitve začne teči rok, vročajo osebno naslovniku, vročitev odločbe z dne 24. 1. 2017 tožniku ni pravilna. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotavljalo, kdaj jo je dejansko prejel. Na podlagi 98. člena ZUP se, če pri vročitvi dokumenta pride do pomote, šteje, da je vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je naslovnik dokument dejansko dobil.
ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/5. ZPP člen 224, 224/1. ZUP člen 178, 178/1, 178/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 12.
Upravna overitev lastnoročnega podpisa je le potrditev njegove pristnosti, z upravno overitvijo pa se resničnost podatkov v listini ne potrjuje. Upravna overitev podpisa na listini zato listini ne daje kvalitete javne listine, na podlagi katere bi upnica lahko predlagala izvršbo.
ZUP člen 9.. ZMEPIZ-1 člen 75, 76, 80, 81, 81/4.. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 22, 22/3.. ZFPPIPP člen 434.
lastnost zavarovanca - predsodni postopek - gospodarska družba - izbris iz registra - družbenik - načelo zaslišanja strank
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba, je vezana izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na obseg njihovih prihodkov niti na dohodek družbe.
Za obveznost vključitve oziroma vključenosti v obvezno zavarovanje na podlagi družbeništva in poslovodenja je pravno irelevanten vpis začetka postopka izbrisa družbe brez likvidacije. Obvezno zavarovanje nastane ex lege, torej na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (2. odstavek 6. člena ZPIZ-2). Traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega pravnega razmerja. Lastnost zavarovanca na obravnavanem temelju na podlagi jasnega določila 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra.
zahteva za sodno varstvo - smiselna uporaba ZUP - štetje roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil storilec hkrati z zahtevo za sodno varstvo, je stvarno pristojen prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 31, 31/2,31/3.. ZUP člen 31, 31/2,31/3.
Pri odločanju o plačilih institucionalnega varstva je center za socialno delo z 2. odstavkom 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba) pooblaščen, da lahko brez predhodnega soglasja plačnika določi višjo oprostitev, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja ali to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. Odločanje o višji oprostitvi je diskrecijsko. Odločbo mora izdati v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Po pravni teoriji, sodni in ustavno sodni praksi odločanje po prostem preudarku ne sme biti samovoljno, temveč v mejah vsebinskih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločitev po prostem preudarku sploh lahko zakonita. Organ je vezan na meje pooblastila in namen, za katerega je pooblastilo dano. Pri uporabi prostega preudarka je po 3. odstavku 31. člena Uredbe potrebno upoštevati premoženjsko stanje, skrb za upravičenca in druge sorodnike, preživninske obveznosti do drugih, povečane življenjske stroške zaradi bolezni ali invalidnosti, bivalne okoliščine ali druge obveznosti po izvršljivem pravnem naslovu in podobne druge, primeroma naštete okoliščine.
ZUP člen 260, 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/1.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-2, 65/2, 118, 118/7.
brezposelnost - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova predsodnega upravnega postopka
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakona. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
Po stališču pritožbenega sodišča zakonski pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 17. 2. 2015, po uradni dolžnosti niso izpolnjeni in sta izpodbijana posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita. V obravnavanem primeru namreč za izdajo odločbe v obnovi postopka ni izpolnjen pogoj, da organ, ki je vodil postopek izdaje odločbe z dne 17. 2. 2015 brez svoje krivde ni vedel za obravnavano dejstvo oziroma ni mogel pridobiti obravnavanega dokaza, ni izpolnjen.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7, 65/2, 118, 118/7.. ZUP člen 1, 1/1.
brezposelnost - denarno nadomestilo
V 118. členu ZUTD je sicer določen postopek uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vendar kot specialni predpis ZUTD vsebuje le nekatere postopkovne določbe, zato je potrebno na podlagi 1. odstavka 1. člena ZUP subsidiarno uporabiti določbe ZUP. Že ZUTD v 7. odstavku 118. člena eksplicitno določa, da organ odpravi odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila v primeru, ko gre za odločanje po uradni dolžnosti. ZUP pa v zvezi s pravnomočnimi odločbami predvideva izredna pravna sredstva, na podlagi katerih je dopustno poseči v tako odločbo. Seveda le pod pogoji in na način, ki ga določa zakon. Zaradi pravne varnosti je že v izreku potrebno odločiti o prejšnji odločbi, torej ali se le-ta odpravi, spremeni ali razveljavi.
brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - načelo zaslišanja strank - kršitev enakega varstva pravic
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb zgolj predložitev ali nepredložitev listinskih dokazil v odrejenem roku ne zadošča za izdajo zakonitega upravnega akta o ugotovitvi, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, temveč morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev sama po sebi pomeni bistveno kršitev postopka in nezakonitost posamičnega upravnega akta. Takšna temeljna procesna garancija je tudi načelo varstva pravic iz 7. člena ter načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, ki organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo.
ZUP člen 9, 138.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3, 100/6.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 6, 9, 15, 18, 18/5.. ZZZDR-UPB1 člen 131b.
plačilo storitev za institucionalno varstvo - oprostitev plačila
Upravičenci in drugi zavezanci so po 1. odstavku 100. člena ZSV dolžni plačati storitve institucionalnega varstva. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo v skladu z merili Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Skladno s 6. členom Uredbe pravico do oprostitve lahko uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po vrstnem redu plačil. Merila, od katerih je odvisna oprostitev, so vrednost opravljene storitve, višina ugotovljenega dohodka, meja socialne varnosti, plačilna sposobnost in prispevek k plačilu storitve (9. člen Uredbe). Primarno je storitev institucionalnega varstva dolžan plačati upravičenec sam, če oskrbnina presega njegovo plačilno sposobnost, ima pravico do oprostitve plačila. Višino oprostitve oziroma razliko je dolžan plačati zavezanec. Če je zavezancev več, pa vsi skupaj. Prispevki zavezancev se, razen v predpisanih primerih, določijo v razmerju, ki veljajo za njihovo plačilno sposobnost (5. odstavek 18. člena Uredbe). Plačilna sposobnost je določena v 15. členu Uredbe.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
Sporna odločba toženca, ki je postala dokončna, ne temelji na sodbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Zato obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP ni podan. Odločba se prav tako ne opira na kakšno predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil tako, da tudi ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
Ker toženec sporne zadeve ni presojal tudi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, je odločitev z izpodbijanima odločbama, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, najmanj preuranjena. Na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, na katero se sklicuje tožnik, bo toženec kot pristojen organ v postopku t.i. nepravne obnove postopka preveril tožnikovo delazmožnost in sicer, ali je zmožen za poklicno rehabilitacijo oziroma, za katero delo je zmožen brez poklicne rehabilitacije glede na že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.
izredna denarna socialna pomoč - vročanje - dejansko bivališče - sprememba prebivališča
V primeru, če tožnica na naslovu, ki ga je sama navedla v vlogah, dejansko ni prebivala, bi morala CSD sporočiti morebitne spremembe stalnega prebivališča ali naslova za vročanje. Ker tega ni storila, se ne more uspešno sklicevati na to, da ji odločbi nista bili vročeni.