Ugotovitev, da predložena dokumentacija službena potovanja izkazuje ter dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožeča stranka, da so bila na podlagi istih potnih nalogov in obračunov potnih stroškov (razen v tem upravnem sporu spornih dnevnic) tožeči stranki priznana povračila vseh drugih obračunanih stroškov po predloženih računih, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru narekovala konkretno oceno pomena posameznih v postopku ugotovljenih pomanjkljivosti pri sestavljanju in vsebini listin z vidika njihove verodostojnosti (tudi) kot podlage za priznanje povračila dnevnic, ki po vsebini predstavljajo povračilo povečanih stroškov za prehrano na službenem potovanju, katerega višina je odvisna od trajanja službenega potovanja in države, v kateri je bilo opravljeno.
ZDavP člen 15. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od osebnih prejemkov
Če ni sporno, da so službena potovanja delavcev bila opravljena, zgolj zaradi pomanjkljivosti listin, ki so bile podlaga za izplačilo in knjiženje potnih stroškov v poslovne knjige delodajalca, in s sklicevanjem pri tem na neizpolnjene zahteve SRS 21 za verodostojno knjigovodsko listino, ni mogoče izplačilom dnevnic odreči značaja potnih stroškov ter jih prekvalificirati v izplačila osebnih prejemkov, če je pomanjkljivosti listin kot podlag za izplačilo in knjiženje mogoče v vsebinskem pogledu v smislu 15. člena ZDavP sanirati z drugimi dopolnilnimi listinami.
Ker ZPD ne ureja vprašanja, katere fizične osebe je treba šteti za tuje in katere za domače fizične osebe, je treba uporabiti splošne predpise, to je določbe ZDRS.
ZUS člen 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2. ZUSDDD člen 1, 1.
dovoljenje za stalno prebivanje
Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje po 1. členu ZUSDDD mora vlagatelj, državljan drugih republik nekdanje SFRJ, ki mu je prenehalo stalno prebivališče dne 26.2.1992, izkazati dejansko življenje v Republiki Sloveniji in ne neprekinjeno dejansko življenje.
oprostitev plačila prometnega davka invalidom za nakup avtomobila
Davčno boniteto nakupa vozila brez plačila prometnega davka je potrebno razlagati ozko, ker je izjema od splošnega načela plačila prometnega davka. To seveda pomeni, da je treba pri presoji pravilne rabe avtomobila strogo upoštevati zavezujočo normo 14. točke 18. člena ZPD, ki izrecno prepoveduje, da bi bil avto dan v rabo drugemu.
Na poziv z opozorilom, da bo sodišče postopek ustavilo, če tožnik v danem 15-dnevnem roku ne bo podal izjave, da pri tožbi vztraja, je pooblaščenec tožeče stranke 21. 5. 2003 sodišču sporočil, da glede na ugodno rešitev pritožbe tožbo umika. Sodišče je postopek ustavilo na podlagi 3. odstavka 37. člena ZUS.
Dnevnica predstavlja povračilo (povečanih) stroškov za prehrano, ki jih je imel delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik kot delodajalec svoje delavce napotil na službeno potovanje s potnimi nalogi, za katere zatrjuje, da se ujemajo z njegovo evidenco dela in odsotnosti delavcev s sedeža podjetja, zato po presoji sodišča tožena stranka nima prav, ko ocenjuje izplačila dnevnic le z vidika narave gradbene dejavnosti kot celoti, ne da bi preverila posamezne izdane potne naloge in posledično izplačila delavcem in na ta način ugotovila pravilnost in zakonitost izplačil dnevnic delavcem.
ZPD člen 21, 21/1-5, 24, 24/1-3. ZDavP člen 15, 16. ZUP (1986) člen 208, 208/2. Slovenski računovodski standardi standard 21.
obračun davkov in prispevkov - posredniška provizija - organizacija prevozov - davek od osebnih prejemkov - prometni davek - odločba o odmeri davka - dokazovanje - dokazi - knjigovodske listine - verodostojne listine - dokazna vrednost listine - dokazno breme
Storitve stranke, ki za naročnika prevoze zgolj organizira, štejejo kot storitve prometnega agenta. Osnovo za obračun prometnega davka, ki ga je stranka v tem primeru dolžna plačati, predstavlja ustvarjena provizija za njeno posredniško storitev (3. točka 1. odstavka 24. člena ZPD). Če ni sporno, da so službena potovanja delavcev bila opravljena, ni utemeljen zaključek, da izplačila na podlagi potnih nalogov in nalogov za izplačilo, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev za verodostojne knjigovodske listine, predstavljajo izplačila na neverodostojnih knjigovodskih temeljih ter kot take ne morejo imeti značaja potnih stroškov, če je mogoče v smislu 15. člena ZDavP z drugimi listinami dopolniti in sanirati pomanjkljive podlage za knjiženje.
Dogovora o poravnani obveznosti v poslovnih knjigah tožeče stranke ni mogoče najti, zato ga tudi po presoji sodišča ni mogoče upoštevati kot verodostojno listino, ki bi izkazovala prenehanje sporne terjatve in spremembo njene dospelosti.
Tožnikova trditev, da so uredbo, na katero se sklicuje, dolžni upoštevati carinski organi po uradni dolžnosti, ni pravilna. ECL je namreč vloga, s katero tožnik zahteva, kako naj se blago carini. Kontingenti so namreč ugodnost, ki jih določi vlada, na uvozniku pa je, da uveljavi pravice iz tega naslova v ECL, ni pa tega dolžan storiti. Če ugodnosti ne uveljavi oziroma jih ne uveljavi na predpisan način, tako, da v ustrezno polje ECL (36 oziroma 39) vpiše ustrezno šifro, se šteje, da ugodnosti ne želi, in da torej veljajo za blago običajne carinske stopnje, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka.
ZUS člen 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2. ZUSDDD člen 1, 1.
dovoljenje za stalno prebivanje
Za odločanje po 1. členu ZUSDDD je bistveno tudi dejstvo ali je prosilec oseba, ki je na dan 23.12.1990 imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ali je tujec, ki je na dan 25.6.1991, le prebival v Sloveniji. Glede pogoja dejanskega prebivanja pa je potrebno ugotoviti vse okoliščine povezane z življenjem prosilca, ki kažejo na to, kje je prosilec pretežno opravljal življenjske aktivnosti.
tožbena novota - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku za svojo odločitev navesti materialno pravno podlago za uporabo vrednosti točke 1,5 SIT za sporno odmerno leto, glede na Sklep občine, ki je določila vrednost točke 0,1250 SIT. Navedeni določbi ZDavP namreč ne dajeta podlage za razlago, da je vrednost točke, ki jo je določil Občinski svet določena na mesec.
odbitek vstopnega DDV - kraj opravljene storitve - DDV
Montaža in demontaža opreme, ki je opravljena na premičninah je promet storitev. Ker je bila ta storitev opravljena nesporno izven teritorija Republike Slovenije, je bil kraj opravljanja storitve izven območja Slovenije. Ne gre torej za promet storitev, ki bi sodil v okvir uporabe DDV.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Šele pod pogojem, da bi tožena stranka na podlagi vseh pravno relevantnih dejstev ugotovila, da daljnovodni stebri stojijo na stavbnih zemljiščih v smislu drugega odstavka 58. člena ZSZ, bi lahko v skladu s pogoji in nameni drugega in četrtega odstavka 60. člena ZSZ uporabila določbe občinskega odloka, in sicer samo v delu, ki določa, da se nadomestilo za uporabo poslovnih površin plačuje od površine na katerih so zgrajeni daljnovodi.
ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 208, 208/1, 208/2, 209, 209/2, 219, 219/1, 245, 245/1. ZUS člen 41, 41/1.
poprava pomote v odločbi - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe - neskladje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
V izreku odločbe z dne 17. 1. 2001 je odločeno, da se prvostopna odločba v celoti odpravi, z izpodbijanim sklepom pa je tožena stranka izrek odločbe popravila tako, da se prvostopna odločba odpravi le delno. To ni poprava pomote v odločbi, ki bi jo bilo mogoče sanirati z uporabo določbe 219. člena ZUP/86. S takšno popravo je tožena stranka posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, saj je odločbo spremenila. Sprememba izdane (vročene) odločbe pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva. Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka odločila, da se pritožbi ugodi tako, da se prvostopna odločba odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek in odločanje (prvi odstavek izreka izpodbijane odločbe), v preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila (drugi odstavek izreka), je v nasprotju sam s sabo oziroma ni določen in razumljiv.
Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.Izrek.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - upravičenost do denacionalizacije - vrednotenje stavbnega zemljišča - odškodnina za nacionalizirano stavbno zemljišče
Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.
obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti
Po 9. točki 249. člena ZUP/86 (Uradni list SFRJ, št. 47/86) obnova postopka po uradni dolžnosti ni možna. Po uradni dolžnosti se obnova uvede le, če to zahteva javni interes. V interesu stranke pa ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi, saj obnovo postopka lahko predlaga sama.
Tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih je naredila svoj zaključek, niti se ni oprla na podatke inšpekcijskih pregledov in listin v spisu in ni navedla razlogov za svojo odločitev, zato je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
Glede na datum izdaje sklepa o prisilni izterjavi (ta je bil izdan 15. 10. 2001), v danem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Zakona o davčnem postopku. V času izdaje spornega sklepa je omenjeni zakon že veljal in je torej predstavljal veljavno procesno podlago za odločanje prvostopenjskega organa. Naslovljen je bil na vse davčne zavezance in jih je vse tudi enako obravnaval. Ustava v svojem poglavju o ustavnosti in zakonitosti v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Zakon o davčnem postopku določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V Uradnem listu RS je bil objavljen 2. 4. 1996, uporabljati pa se je začel šele od 1. 1. 1997. Vrstni red vračunanja obveznosti, kot ga je določil 102. člen Zakona o davčnem postopku in po katerem se plačila davkov poračunavajo z najstarejšim davčnim dolgom, in sicer najprej z obrestmi in nato z zneskom davka, v našem pravnem redu ni nov. Smiselno enako določilo je vseboval Zakon o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 v svojem 313. členu, ravno tako tudi 257. člen Zakona o davkih občanov.
ugotavljanje ustreznosti nadomestnega zemljišča - upravičenec po 29. točki 3. člena ZDen
Z izvedenskim mnenjem o preveritvi katastrske klasifikacije zemljišč zatrjevane nepravilnosti uradnega podatka zemljiškega katastra (veljavnega v času podržavljenja) ni mogoče izpodbiti. Zatrjevane napake ali nepravilnosti v zemljiškem katastru je mogoče uveljavljati le v posebnih postopkih, predvidenih za spreminjanje podatkov v samih katastrskih predpisih.