Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.Izrek.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - upravičenost do denacionalizacije - vrednotenje stavbnega zemljišča - odškodnina za nacionalizirano stavbno zemljišče
Pri vrednotenju podržavljenega stavbnega zemljišča bo kot relevantno upravni organ upošteval stanje podržavljenega zemljišča v času odvzema iz posesti. Iz odločbe ustavnega sodišča št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2002 izhaja, da je v primeru nacionaliziranih stavbnih zemljišč upravičenec do denacionalizacije tisti, ki mu je vzeta pravica uporabe, torej tisti, kateremu je bil izdan zadnji akt o podržavljenju. Po času izdaje tega akta pa se mora ravnati tudi ureditev pravic iz denacionalizacije. To pa pomeni, da je treba odvzeto zemljišče vrednotiti po stanju v času odvzema iz posesti in uporabe.
URS člen 8, 48. EKČP člen 3. ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 31, 33, 33/1.
azil iz humanitarnih razlogov
Po mnenju sodišča obstoji dolžnost tožene stranke v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja glede morebitnih humanitarnih razlogov za podelitev azila v tolikšnem obsegu, kolikor se neposredno nanaša na prosilca za azil (na čigar strani je trditveno breme), v okviru trditev, ki jih v postopku uveljavlja. Na podlagi 1. odstavka 33. člena ZAzil mora namreč tožena stranka po uradni dolžnosti ugotoviti resnično stanje stvari, vse pravno relevantne subjektivne in objektivne okoliščine v zvezi z razlogi tožnikov za priznanje azila na podlagi 3. odstavka 1. člena ZAzil. Zmotno in v nasprotju s citirano določbo ZAzil je stališče tožene stranke, da bi morali tožniki v postopku predložiti posebne dokaze o tem, da naj bi bilo zdravljenje mld. tožnice na Kosovu onemogočeno. Pogoje, pod katerimi se prosilcu prizna azil, je določil zakonodajalec, tožena stranka pa mora kot pristojni organ v postopku za priznanje azila, tudi iz humanitarnih razlogov, oceniti, ali so konkretne okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za priznanje azila, takšne, da se lahko utemeljeno čuti ogroženo in ali je tak strah objektivno utemeljen. Tako bi morala tožena stranka izjave prve in druge tožnice glede zdravstvenega stanja tožnic C.C. in mld. B. B. preveriti v povezavi s poročili mednarodnih organizacij in ustanov ter priporočili UNHCR glede posebnih skupin, ki bi lahko bile v primeru vrnitve na Kosovo izpostavljene nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ob upoštevanju zdravstvenih problemov tožnice, pri čemer že iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev tožene stranke, da je druga tožnica naročena na kontrolo po potrebi. Zmoten je zaključek tožene stranke, da okoliščina, da do zdravljenja ni dostopa ali če ni na voljo, sama po sebi še ni zadosten razlog za priznanje azila iz humanitarnih razlogov. Tak zaključek pa je tudi v nasprotju s stališčem angleškega Home Office, na katerega se izrecno sklicuje celo tožena stranka v izpodbijani odločbi, in je tudi po oceni sodišča povsem ustrezno glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZAzil in namen zakonodajalca pri zakonski opredelitvi azila iz humanitarnih razlogov.
Oseba, ki se ji je zdravstveno stanje poslabšalo pri opravljanju delovne dolžnosti za obrambo države ne izpolnjuje zakonskega pogoja za pridobitev statusa in pravic vojaškega vojnega invalida, ima pa pravico uveljaviti status civilnega invalida vojne.
Glede na datum izdaje sklepa o prisilni izterjavi (ta je bil izdan 15. 10. 2001), v danem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Zakona o davčnem postopku. V času izdaje spornega sklepa je omenjeni zakon že veljal in je torej predstavljal veljavno procesno podlago za odločanje prvostopenjskega organa. Naslovljen je bil na vse davčne zavezance in jih je vse tudi enako obravnaval. Ustava v svojem poglavju o ustavnosti in zakonitosti v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Zakon o davčnem postopku določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V Uradnem listu RS je bil objavljen 2. 4. 1996, uporabljati pa se je začel šele od 1. 1. 1997. Vrstni red vračunanja obveznosti, kot ga je določil 102. člen Zakona o davčnem postopku in po katerem se plačila davkov poračunavajo z najstarejšim davčnim dolgom, in sicer najprej z obrestmi in nato z zneskom davka, v našem pravnem redu ni nov. Smiselno enako določilo je vseboval Zakon o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 v svojem 313. členu, ravno tako tudi 257. člen Zakona o davkih občanov.
URS člen 25, 49, 49/3. ZDDO člen 23, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-2, 34/1-5, 60, 60/1-3. Statut Občine Bled člen 30, 30-7.
razrešitev delavca v državnem organu - varstvo pravic v postopku razrešitve delavca v državnem organu - pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji
Ker iz podatkov v spisu ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za razrešitev upravnega delavca po 23. členu ZDDO, je z vidika možnih pravnih sredstev tožnika v konkretnem primeru treba upoštevati določilo 72. člena ZDDO, ki ureja varstvo pravic. Zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja iz 72. člena ZDDO ni predmet presoje v upravnem sporu, ker gre za delovno-pravne elemente spora, ampak je to lahko ugovor zoper odločitev o pravicah upravnega delavca, njegovih obveznostih in odgovornostih. Četudi delovno-pravni vidiki spora niso predmet presoje v upravnem sporu, pa je sodišče v presoji zakonitosti izpodbijane odločbe upoštevalo tudi določilo 3. odstavka 49. člena Ustave RS.
Sodišče ne nasprotuje ugotovitvi tožene stranke, da ima Center za socialno delo pravico izvajati ukrepe, ki jih zahteva vzgoja varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Ne soglaša pa z njeno odločitvijo, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za omejitev roditeljske pravice, ne da bi bilo pred tem zanesljivo ugotovljeno, da sta starša dejansko zanemarila svoje roditeljske pravice do te mere, da jih je treba omejiti na način kot to izhaja iz izpodbijane odločbe.
V postopku za pridobitev državljanstva, ki ga je tožnik uveljavljal tudi za čas pred letom 1991, je sodišče preizkusilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, pri čemer je ugotavljalo ali je bilo v postopku za izdajo navedenega upravnega akta dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno, ni pa samo na obravnavi ugotavljalo dejanskega stanja, zato v obravnavanem primeru procesna predpostavka za obnovo postopka po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS ni izpolnjena.
ZDavP člen 15. ZDoh člen 16, 16/1. Slovenski računovodski standardi standard 21.
dnevnica za službeno potovanje - drugi osebni prejemki - verodostojna listina
Med strankama, kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja že tožena stranka, je nesporno da so službene poti bile opravljene in da torej predložena dokumentacija službena potovanja izkazuje. Navedena ugotovitev ter dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožeča stranka, da so bila na podlagi istih potnih nalogov in obračunov potnih stroškov (razen v tem upravnem sporu spornih dnevnic) tožeči stranki priznana povračila vseh drugih obračunanih stroškov po predloženih računih, bi po presoji sodišča v obravnavanem primeru narekovala konkretno oceno pomena posameznih v postopku ugotovljenih pomanjkljivosti pri sestavljanju in vsebini listin z vidika njihove verodostojnosti (tudi) kot podlage za priznanje povračila dnevnic, ki po vsebini predstavljajo povračilo povečanih stroškov za prehrano na službenem potovanju, katerega višina je odvisna od trajanja službenega potovanja in države, v kateri je bilo opravljeno.
zastopnik društva - veljavnost sklica skupščine - vpis v register društev
Veljavnost sklica skupščine (občnega zbora) društva se presoja po temeljnem aktu društva. Skupščina, ki ni sklicana v skladu z določbami temeljnega akta društva, ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov.
odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se po ureditvi davčnega postopka lahko posega le v dokončne odločbe o odmeri davkov, je potrebno določbo 22. člena ZDavP razlagati ozko in glede na specialnost ureditve, skladno z načinom odločanja v davčnem postopku. V postopku inšpiciranja davčni organ odločbo izda le v primeru ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je z odločbo treba odpraviti. Dejanske ugotovitve, ki ob upoštevanju materialnega zakona izdaje odločbe po mnenju prvostopnega organa ne narekujejo, ostajajo zato na ravni zapisniških ugotovitev. V obravnavanem primeru tožena stranka, kot to utemeljeno ugovarja tožeča stranka, kršitve materialnega prava ni ugotavljala na podlagi dejstev, ugotovljenih v dokončni odločbi. Ugotavljala jih tudi ni iz zapisniških ugotovitev, kolikor bi bilo te glede način odločanja mogoče šteti za dejansko podlago izdane odločbe.
ZST člen 13, 29, 13, 29. ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1.
začasna odredba
Ker tožnikov interes glede na njegov socialni položaj pretehta javni interes, ki ji v takojšnji izterjavi sodnih taks, je sodišče zahtevi ugodilo in odložilo izvršitev odločbe do pravnomočnosti odločitve v upravnem sporu.
ZDen člen 64, 64/1, 64, 64/1. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 11, 11/2, 11, 11/2.
zahteva za denacionalizacijo
Ravnanje organa, ki vlagatelju pravočasne in pravilne priglasitve pravic do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, vložena na podlagi okrožnice za izvajanje Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 26/90 in 2/91), ne glede na to, ali je bila dana ustno ali v pisni obliki, ne bi obvestilo, tako kot zahteva Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo v 2. odstavku 11. člena, da po ZDen lahko vloži zahtevo za denacionalizacijo, v katerem roku, pri katerem organu in s katerimi podatki, predstavlja tako kršitev pravil postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev v zadevi in zaradi katere je odločitev nezakonita. Pri tem je nepomembno, ali priglasitev vsebuje izrecni zahtevek za vrnitev priglašenih nepremičnin, kajti Navodilo tako vlogo obravnava kot priglasitev pravic do podržavljenega premoženja, zato tudi če izrecnega zahtevka ne vsebuje, ni mogoče šteti, naj ne bi bila dana z namenom bodočega uveljavljanja pravic do podržavljenega premoženja.
ZOZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZVojI člen 92, 92. ZVV člen 31, 22, 22/1, 24, 31, 22, 22/1, 24. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/3, 60, 60/1-3, 60/3. ZUP člen 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180, 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Tožena stranka je sicer v izpodbijani odločbi zagovarjala pravilno stališče, da prvostopenjski upravni organ ni dolžan na podlagi 179. in 180. člena ZUP izdati potrdila, da je tožnik opravljal dolžnost pri obrambi RS med agresijo v Narodni zaščiti KS C, vendar pa tožena stranka ni tej obrazložitvi prilagodila izreka izpodbijane odločbe. Za stranko je namreč lahko pomembno, ali je s prvostopenjsko upravno odločbo ugotovljeno, da upravni organ ni dolžan izdati zahtevanega potrdila, ali pa da je v prvostopenjski upravni odločbi ugotovljeno, da vlagatelj ni sodeloval pri opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot pripadnik narodne zaščite.
Na podlagi 1. odstavka 219. člena ZUP/86 je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja. S tem, da je tožena stranka s takim sklepom dodala izreku odločbe določene nepremičnine, ki se tudi vračajo, je posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila delna odločba, torej je to odločbo dopolnila. Ni šlo za popravo napake tehnične narave, ki bi dopuščala izdajo sklepa po 219. členu ZUP/86.
Dezerter vojske OVK - strah pred preganjanjem verjeten v letu 1998, leta 2003 objektivno neutemeljen. Tožena stranka se je opredelila do tožnikovih subjektivnih razlogov in ugotovila objektivno stanje. V tožbi trdi, da travmatizirane osebe potrebujejo zaščito, vendar v tožbi ne trdi, da bi bil takšna oseba.
Strah pred preganjanjem zaradi narodnosti, vere - Judizem v Ruski federaciji - ni preganjanja iz razlogov po Ženevski konvenciji. Tožena stranka se je opredelila do tega, da dejstva, da je Jud ni sam razglašal, do njegovih potovanj v tujino in dogodkov leta 1997 in 1998, preučila razmere v izvorni državi. Tožena stranka je poudarila, da so se dogodki, zaradi katerih išče zaščito, pripetili štiri leta pred prihodom v Republiko Slovenijo, med tem časom je večkrat potoval v tujino in ob vrnitvah v domovino ni imel nobenih problemov.
Višina komunalnega prispevka se določi po predpisu, ki je veljaven v času odločanja. Odločbo o višini komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja.
Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor mora praviloma že izpolnjevati kvantitativne in kvalitativne pogoje, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
taksa zaradi onesnaževanja okolja z vojaškimi vajami - začasna odredba
Zakonski določbi, ki urejata podlago za izdajo začasne odredbe (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS oziroma 1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. oziroma 4. odstavkom 30. člena ZUS) nista istovetni, ker določba 39. člena ZUstS meri predvsem na težko popravljive posledice v širšem smislu, saj se običajno akt, katerega presoja skladnosti z ustavo (oziroma zakonom) je obravnavana, nanaša na večje število subjektov, določbe 30. člena ZUS pa na posamezni subjekt, kar pomeni, da so lahko kriteriji za presojo posledic izvrševanja oziroma izvršitve spornega akta različni.
Pojem težko popravljive škode je po mnenju sodišča na področju obrambe države treba presojati po drugačnih merilih kot na drugih področjih bodisi delovanja države bodisi delovanja posameznikov ali pravnih oseb.
Člani in pravni nasledniki članov bivše zadruge, ki niso organizirani kot zadruga, ki izkazuje pravno nasledstvo po prejšnji zadrugi, niso aktivno legitimirani za sprožitev postopka za vrnitev premoženja bivše zadruge po ZZad. Ker je bivša zadruga prenehala zaradi združitve z drugo zadrugo, svojih deležev v bivši zadrugi tudi ne morejo zahtevati na podlagi ZDen, saj jim premoženje ni bilo podržavljeno s predpisom ali na način, ki ga ZDen predpisuje kot podlago za denacionalizacijo.