ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZS člen 85, 86, 86/1, 89, 89/1-4, 89/1-6, 89/2.
razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - disciplinski postopek - postopek nadzora - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni zastavila pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Drugi odstavek 89. člena ZS se izrecno nanaša samo na primere razrešitvenega razloga iz 4. točke prvega odstavka 89. člena ZS, tožena stranka pa je razrešitev revidentke utemeljila na 6. točki prvega odstavka 89. člena ZS. Revidentka se sicer v obrazložitvi revizije sprašuje, ali ne bi bilo treba ravnanja, ki ji je očitano, subsumirati pod 4. in ne 6. točko prvega odstavka 89. člena ZS, vendar očitno neutemeljeno, saj izhaja iz napačne in tudi povsem nelogične predpostavke, da se lahko sklicuje na svoj status tudi kadar daje cenitve s področij, za katere nesporno ni bila imenovana.
ZS ne vsebuje določb o zastaranju postopka za razrešitev sodnega cenilca. Vendar to še ne pomeni, da bi zastaralni roki morali biti določeni. V obravnavanem primeru namreč ne gre za disciplinski postopek, temveč postopek nadzora nad dejavnostjo, vstop v katero ni svoboden, pač pa je zaradi zaščite javnega interesa podvržen zahtevi po imenovanju s strani za to pristojnega organa.
dovoljenost revizije - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - odstop od sodne prakse VS - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni navedla. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.
Revidentka za navedbe, da je v posledici diskriminacije pri imenovanju direktorice (javnega zavoda) ostala brez zaposlitve in kakršnihkoli virov dohodkov) ni predložila nobenih dokazov, zato zelo hudih posledic izpodbijanih aktov ni izkazala.
dovoljenost revizije - razrešitev in imenovanje v naziv - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - revizija tožene stranke
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba prvostopenjskega organa, izdana po uradni dolžnosti. Z odpravo izpodbijanega akta je tako prenehal njegov učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revidentka, ki je izdala izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan, razen v izjemnih, v sodni praksi navedenih primerih. Ta dolžnost organa pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more pomeniti pravnega interesa za revizijo.
javni zavod - imenovanje direktorja s strani organa zavoda - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče
Za spor o imenovanju direktorja tožeče stranke kot zavoda, ki ga imenuje organ javnega zavoda (torej ne organ republike, občine ali mesta) kot edinega ustanovitelja, je pristojno sodišče za delovne spore.
Izpodbijana sklepa tožene stranke tudi po presoji Vrhovnega sodišča nista akta, s katerima bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava, niti ju ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v okviru izvrševanja svojih ustanoviteljskih pravic.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3007092
ZUKN člen 18, 18/1, 20. ZPP člen 181. ZDR člen 77.
razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DRŽAVNO TOŽILSTVO
VS1015951
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDT-1 člen 97, 97/1, 105, 105/2, 107, 107/1.
dovoljenost revizije - imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva z večino glasov vseh članov Državnotožilskega sveta - poslovnik - oba kandidata prejela enako število glasov - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno na zahtevani način
Glede na ureditev v ZDT-1 se odločitev o imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva sprejme z večino glasov vseh članov DTS (torej vsaj 5). Upoštevaje ugotovljen rezultat glasovanja v obravnavani zadevi, te zakonsko predpisane večine glasov ni prejel nihče izmed kandidatov, zato vprašanja, ki se nanašajo na uporabo in razlago podzakonskega predpisa, niso relevantna.
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje.
Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZEKom-1 člen 181, 181/1, 181/3. ZJA člen 2, 2/1, 19, 19/1, 21, 21/1. ZJU člen 64, 64/1, 65, 65/6, 65/1.
začasna odredba - procesne predpostavke za njeno izdajo - dopustnost tožbe zoper sklep posebne natečajne komisije v postopku izbire direktorja agencije
Predhodni preizkus procesnih predpostavk za tožbo, vloženo zoper sklep posebne natečajne komisije iz šestega odstavka 65. člena ZJU, v konkretnem primeru imenovanje direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, zajema tudi presojo, ali ZEKom-1 v četrtem odstavku 181. člena celovito ureja dopustnost sodnega varstva v tem postopku, ali pa določa zgolj dodatno možnost sodnega varstva glede na predvidenega v ZJU.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006964
ZGD-1 člen 268.
odpoklic člana uprave delniške družbe - odpoklic brez vsebinske obrazložitve - utemeljen razlog za odpoklic - pravica do pogodbeno določene odškodnine zaradi odpoklica
Tožnik ni bil dolžan posebej izpodbijati sklepa o odpoklicu, temveč je nezakonitost razlogov za odpoklic lahko uveljavljal le v zvezi z zahtevkom za odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica (oziroma odpravnino), kot je bila določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi.
V primeru odpoklica zaradi hujših kršitev obveznosti morajo biti že v sklepu o odpoklicu oziroma spremljajočemu zapisniku dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile dejanski konkretni razlog za odpoklic. V sklepu o odpoklicu z dne 9. 2. 2011 gre za navedbo pravne podlage za odpoklic.
V obravnavani zadevi razlog za odpoklic v sklepu o odpoklicu in zapisniku ostaja le na ravni pavšalnega ter splošnega prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar je podana arbitrarnost. Zaradi te sklep o odpoklicu ni formalno zakonit in je treba šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. ZS člen 85. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za izvajanje nalog in opravil izvedeništva in ocenjevanja s področja gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva člen 7, 13.
razrešitev sodnega cenilca – začasna odredba – pritožba - težko popravljiva škoda ni izkazana – celotno premoženjsko stanje predlagatelja kot upoštevna okoliščina
Četudi bi v obravnavani zadevi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanek težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJS-1 člen 22, 22/1-3.
dovoljenost revizije - predčasna razrešitev direktorja javnega sklada - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka izdaje upravnega akta oziroma na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni predmet revizijske presoje, revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Ker so zelo hude posledice nedoločen pravni pojem, mora v vsakem primeru posebej revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 47, 47/1, 47/2, 48. ZJU člen 84, 150, 150/1, 152a.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - prekinitev postopka upravnega spora do pravnomočne odločitve o tožbi pred delovnim sodiščem - odločitev o imenovanju v naziv pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve
Iz prvega odstavka 47. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je predhodno tisto vprašanje, ki je samo zase samostojna pravna celota, torej pravno vprašanje, o katerih v samostojnih postopkih odločajo pristojni organi. Samostojna in pravno celovita pa so vprašanja, ki se nanašajo na obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti (in ne na obstoj določenih dejstev). Čeprav je tako vprašanje samo zase sicer samostojna pravna celota, pa je z vidika odločanja v upravnem sporu predhodno v smislu, da je od njega odvisna meritorna odločitev, ki jo bo sprejelo sodišče. To pomeni, da je obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti del dejanskega stanja oz. predstavlja odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev sodišča v upravnem sporu. Presoja, ali in v katerih primerih je mogoče uporabiti navedeno določbo ZUS-1 v sporih o zakonitosti upravnega akta, se po naravi stvari opravi z vidika dejanske in pravne situacije v času odločanja upravnega organa, saj kasneje nastala ali spremenjena dejstva in okoliščine ne morejo narekovati ugotovitve, da je upravni organ ravnal nezakonito. To pa ob prej pojasnjeni opredelitvi predhodnega vprašanja daje podlago za sklep, da se sodišču prve stopnje predhodno vprašanje v sporih o zakonitosti upravnega akta postavi, kadar je neko pravno vprašanje sestavni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev upravnega organa, sodišče pa je v upravnem sporu odločilo, da bo dejansko stanje samo ugotavljalo.
Iz teh določb izhaja, da je okoliščina, ki narekuje imenovanje v naziv, tudi premestitev, kot jo predvideva ZJU. Dikcija „premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom“ po presoji Vrhovnega sodišča zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Navedeno pomeni, da mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu. Morebitna kasnejša sprememba sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) tako ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - imenovanje predsednika okrožnega sodišča
Revident na zahtevani način izpostavlja le vprašanje kršitve 75. člena ZUP v zvezi s Poslovnikom Sodnega sveta. Ta kršitev se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar pa ni predmet revizijske presoje, zato zgolj iz tega razloga revizije ni mogoče dovoliti. Kakšnega drugega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo, pa revident v reviziji ne izpostavi na zahtevani način. Zato tudi ne more uspeti s trditvijo o različnih stališčih sodišča prve stopnje, ki naj bi jih v tej zadevi sprejelo v sodbi, izdani v prejšnjem postopku in v izpodbijani sodbi.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DELOVNO PRAVO
VS1015743
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJU člen 6-13.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - neuvrstitev v izbirni postopek v javnem natečaju za zasedbo uradniškega delovnega mesta - delovne izkušnje - dela na zahtevani stopnji izobrazbe - dokazovanje - vsebina verodostojne listine - potrdilo predsednika sindikata
Izpodbijana sodba je bila izdana v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 225/2013 z dne 29. 1. 2015. Stališče Vrhovnega sodišča v tej zadevi je tudi načelen odgovor na hipotetično vprašanje, ali se čas opravljanja dela iz 13. točke 6. člena ZJU nanaša zgolj na trajanje dela za polni delovni čas oziroma kolikšen mora biti minimalen obseg dela, da se čas opravljanje dela iz navedene določbe ZJU nanj še nanaša in kako, če ne z verodostojno listino, se čas opravljanja dela dokazuje, pri čemer pa je presoja v vsaki posamezni zadevi, ob upoštevanju navedenega načelnega stališča, vedno odvisna od konkretnih okoliščin primera. Tako v obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijane sodbe v zvezi s tem izhaja, da bi morala (zaradi uporabe enakih ali primerljivih metod za ugotavljanje delovnih izkušenj glede na različne zakonsko urejene položaje in načine opravljanja dela) iz verodostojne listine izhajati dejstva, na podlagi katerih bi bilo take primerjave (in posledično presojo) mogoče opraviti, tako pa je v potrdilu navedeno samo obdobje, v katerem je revidentka opravljala dela za sindikat
ZUS-1 člen 2, 40, 40/3, 83, 83/4. ZSS člen 21.a, 28, 29. ZUP člen 4, 214. Ustava RS člen 22, 23, 49, 49/3.
imenovanje vrhovnega sodnika - obvestilo o neizbiri ni upravni akt - učinkovito sodno varstvo zoper odločitev o izbiri - ureditev institucije Sodnega sveta - Sodni svet kot organ sui generis - „diskrecijska“ narava odločanja - obseg obrazložitve odločitve Sodnega sveta - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje revizije
Obvestilo o neizbiri ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Zoper obvestilo o neizbiri sodno varstvo v upravnem sporu tudi ni izrecno določeno v ZSS, da bi lahko bilo predmet presoje v upravnem sporu na podlagi drugega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Učinkovito sodno varstvo je neizbranemu kandidatu zagotovljeno preko tožbe zoper odločitev o izbiri izbranega kandidata.
Zakonska zahteva po obrazloženosti obvestila o neizbiri, ki je odraz transparentnosti celotnega postopka, ne more spremeniti dejstva, da s tem obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi prijavljenega, a neizbranega kandidata, temveč je odločitev, s katero se posega v pravice oziroma pravne koristi teh kandidatov, vsebovana v predlogu za imenovanje oziroma izvolitev, torej v odločitvi o izbiri. Neizbrani kandidati imajo namreč v postopku izbire na razpisano sodniško mesto pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi potegujejo za zasedbo tega položaja, nimajo pa pravice biti nanj izbrani.
V primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata.
Posebnost ureditve institucije Sodnega sveta, avtonomnost njegovega položaja in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti, opredeljujejo obliko njegovega odločanja (določeno polje lastne presoje) in ožji obseg obrazložitve odločitev, njegova sestava (sodniki in drugi pravniki) ter način odločanja (odločitev o izbiri se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov), pa bistveno prispevata k objektivnosti in prepričljivosti njegovih odločitev. Le na podlagi takšnega načina odločanja in standarda obrazložitve lahko Sodni svet učinkovito udejanja svojo vlogo v sistemu organizacije državne oblasti in prevzema svoj del odgovornosti za kvaliteto sodstva. Delovanje takšnega sistema pa nujno predpostavlja tudi zaupanje v institucijo Sodnega sveta in posledično v njegove odločitve, da z vidika varstva javnega interesa izbere najprimernejše kandidate za sodniška mesta.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki se ga predlaga v imenovanje in ki je bila v obravnavanem primeru ustrezno opravljena v skladu s kriteriji iz 29. člena ZSS.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. Revident nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati.
obvestilo, da postopek za razrešitev sodnega izvedenca ne bo uveden - ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 - zavrženje tožbe - tožnik s tožbo ni uveljavljal kakšne svoje pravice ali pravne koristi - javni interes
Obvestilo, da postopek za razrešitev sodnega izvedenca ne bo uveden, ni dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Z izpodbijanim obvestilom tožene stranke ni bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali pravni koristi. Te bo lahko varoval v sodnem postopku, v katerem je bil izvedenec postavljen, in to ne le glede vsebine podanega izvedenskega mnenja, temveč tudi glede zatrjevanih izvedenčevih ravnanj, zaradi katerih naj ne bi bil osebnostno primeren za sodnega izvedenca. V primeru obstoja določenih okoliščin bo lahko predlagal tudi njegovo izločitev. Pri imenovanju in razrešitvi sodnih izvedencev gre za javni interes, ki ga v upravnem sporu lahko uveljavlja le državno pravobranilstvo.
dovoljenost revizije - razrešitev sodne izvedenke - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - obveščanje sodišča o razlogih za zamudo pri izdelavi izvedenskega mnenja
Dve vprašanji temeljita na trditvi o napačnosti stališča, ki naj bi ga zavzelo sodišče v izpodbijani sodbi, in sicer da naj bi revidentka opravičljive razloge za zamudo pri izdelavi izvedeniškega mnenja lahko izkazala le s pisnim dokazom o pravočasnosti obveščanja sodišča o zamudi. Ker takega stališča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo, revizije ni mogoče dovoliti niti na podlagi na njem temelječih pravnih vprašanjih.
Naslednja tri vprašanja pa niso pravna vprašanja, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sprašujejo namreč le, ali je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru kršilo pravila postopka upravnega spora. Ta odgovor pa je odvisen od konkretnih okoliščin obravnavanega primera in s tem povezane presoje razlogov, zaradi katerih je vložena revizija. Njihove pomembnosti, ki bi presegala pomen obravnavane zadeve, zato ni mogoče razbrati.
kandidatura za mesto sodnika na ESČP - obnova postopka - pravni interes za pritožbo - končan postopek javnega razpisa - odgovor na pritožbo vložen po osebi brez PDI - utemeljenost predloga za obnovo
Glede na to, da je bil razpis, v okviru katerega pritožnik uveljavlja predlog za obnovo postopka, ponovljen, ponovljeni razpis, v katerem je bila pritožnikova kandidatura kot popolna tudi posredovana predsedniku Republike Slovenije, ki je pritožnika tudi s še tremi drugimi kandidati predložil kot možnega kandidata v izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije, pa je tudi že končan, pritožnik nima več pravnega interesa za obnovo sodnega postopka, končanega s sodbo sodišča prve stopnje I U 511/2015 z dne 14. 4. 2015, saj si pravnega položaja v nobenem primeru ne more več izboljšati.
dovoljenost revizije - javni natečaj - neuspeli javni natečaj - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje
O vprašanju položaja kandidata pri neuspelem javnem natečaju (62. člen ZJU) v primerjavi s položajem neizbranega kandidata (65. člen ZJU) je Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 268/2006 z dne 20. 5. 2009 in X Ips 812/2007 z dne 17. 2. 2010 sprejelo stališče, da pri neuspelem javnem natečaju, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato njegovega položaja ni mogoče primerjati s pravnim položajem neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU.
O vprašanju, kot ga izpostavlja revident, je torej Vrhovno sodišče že odločalo in sprejelo stališče, od katerega odločitev, izpodbijana v tem upravnem sporu, ne odstopa.
razrešitev direktorja javne agencije - dovoljena revizija - zelo hude posledice - alternativno določeni razlogi za razrešitev - več razlogov za razrešitev - neustrezni revizijski razlogi - v reviziji izpodbijan le en razlog za razrešitev - obrazložitev sodbe s sklicevanjem na 71. člen ZUS-1
Če odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljita na več medsebojno neodvisnih razlogih za razrešitev, ki po prvem odstavku 23. člena ZJA vsak zase utemeljuje odločitev o razrešitvi, revident z revizijskimi ugovori, ki se tičejo le enega izmed razlogov za razrešitev, ne more utemeljiti nepravilnosti oziroma nezakonitosti drugih razlogov za razrešitev in s tem nezakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odločbe.