JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00015108
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1-4, 83, 83/3. ZJU člen 83, 83/2, 83/5.
dovoljenost revizije - razrešitev direktorja občinske uprave - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt politične diskrecije - nekrivdni razlogi za razrešitev - javni uslužbenec - odločba župana - razvoj sodne prakse - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Odločitev funkcionarja za razrešitev položajnega uradnika brez krivdnih razlogov (peti odstavek 83. člena ZJU), ki ostaja v okviru namena tega instituta, je v popolni diskreciji funkcionarja, kar pomeni, da se sodišče dejansko ne more spuščati v preverjanje utemeljenosti razlogov za razrešitev. Funkcionarju, ki odloča o razrešitvi določene osebe na navedeni pravni podlagi, je podeljeno pravno vsebinsko neomejeno pooblastilo za sprejetje odločitve, zato po stališču Vrhovnega sodišča predstavlja akt politične diskrecije, ki glede na 3. člen ZUS-1 ni upravni akt.
Razrešitev z uradniškega položaja direktorice občinske uprave na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU je torej akt politične diskrecije župana. Le če bi bila odločitev o razrešitvi sprejeta po preteku enoletnega roka, v katerem lahko župan kot funkcionar navedeno pooblastilo uporabi, bi bila odločitev o razrešitvi odvisna od zakonsko določenih razlogov (drugi odstavek 83. člena ZJU) in bi tedaj šlo za upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. S prekoračenjem z zakonom predpisanega roka bi namreč pooblastilo za uporabo politične diskrecije prenehalo, kar bi tudi spremenilo pravno naravo izdanega akta o razrešitvi.
Ker s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke torej ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, bi zato moralo sodišče prve stopnje tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. Ker pa sodišče prve stopnje revidentkine tožbe ni zavrglo, temveč je o njej vsebinsko odločilo, je bila v obravnavani zadevi revidentka deležna sodnega varstva v upravnem sporu na podlagi obravnave tožbe, o kateri sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati. To pa pomeni, da revizija po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker revidentka nima pravnega interesa za revizijo.
ZUS-1 člen 36, 36/1-4. ZZ člen 36, 36/1, 37. URS člen 22, 23, 25, 49, 49/3.
javni razpis - direktor javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - začasna odredba - ni upravni akt - kršitev ustavnih pravic - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Sklep o tem, da se za direktorja javnega zavoda ne izbere nobeden od prijavljenih kandidatov, ni upravni akt ali drug akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
dopuščena revizija - obrazloženost odločbe - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - javni natečaj
Revizija se dopusti glede vprašanja pravne narave odločitve o izbiri direktorja javne agencije (Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence).
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Z navedbami, da ji je prenehalo nadomestilo po izpodbijani odločbi, da je kot brezposelna oseba prejemnik denarnega nadomestila in da drugega premoženja ali virov dohodka nima, pa tudi ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1).
V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice.
Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
razrešitev direktorja javnega zavoda - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - varstvo javne koristi
Imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju, povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaj direktorja javnega zavoda (torej biti direktor), je privilegij in ne pravica posameznika. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika (zasedati tako vodstveno mesto), ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo (plača, itd.) in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično pa mu samo zaradi tega tudi ne more nastati škoda, za preprečitev katere bi bilo treba izdati začasno odredbo.
Zgolj dejstvo, da v primeru uspeha s tožbo ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja (npr. kot v obravnavani zadevi tožnika ponovno imenovati za direktorja), za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora tudi v primeru zatrjevane nemožnosti vzpostavitve stanja v primeru uspeha s tožbo izkazovati škodo v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, torej da bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZS člen 85, 86, 86/1, 89, 89/1-4, 89/1-6, 89/2.
razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - disciplinski postopek - postopek nadzora - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni zastavila pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Drugi odstavek 89. člena ZS se izrecno nanaša samo na primere razrešitvenega razloga iz 4. točke prvega odstavka 89. člena ZS, tožena stranka pa je razrešitev revidentke utemeljila na 6. točki prvega odstavka 89. člena ZS. Revidentka se sicer v obrazložitvi revizije sprašuje, ali ne bi bilo treba ravnanja, ki ji je očitano, subsumirati pod 4. in ne 6. točko prvega odstavka 89. člena ZS, vendar očitno neutemeljeno, saj izhaja iz napačne in tudi povsem nelogične predpostavke, da se lahko sklicuje na svoj status tudi kadar daje cenitve s področij, za katere nesporno ni bila imenovana.
ZS ne vsebuje določb o zastaranju postopka za razrešitev sodnega cenilca. Vendar to še ne pomeni, da bi zastaralni roki morali biti določeni. V obravnavanem primeru namreč ne gre za disciplinski postopek, temveč postopek nadzora nad dejavnostjo, vstop v katero ni svoboden, pač pa je zaradi zaščite javnega interesa podvržen zahtevi po imenovanju s strani za to pristojnega organa.
dovoljenost revizije - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - odstop od sodne prakse VS - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni navedla. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.
Revidentka za navedbe, da je v posledici diskriminacije pri imenovanju direktorice (javnega zavoda) ostala brez zaposlitve in kakršnihkoli virov dohodkov) ni predložila nobenih dokazov, zato zelo hudih posledic izpodbijanih aktov ni izkazala.
dovoljenost revizije - razrešitev in imenovanje v naziv - vrnitev upravne zadeve v ponovno odločanje - revizija tožene stranke
V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba prvostopenjskega organa, izdana po uradni dolžnosti. Z odpravo izpodbijanega akta je tako prenehal njegov učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revidentka, ki je izdala izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan, razen v izjemnih, v sodni praksi navedenih primerih. Ta dolžnost organa pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more pomeniti pravnega interesa za revizijo.
javni zavod - imenovanje direktorja s strani organa zavoda - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče
Za spor o imenovanju direktorja tožeče stranke kot zavoda, ki ga imenuje organ javnega zavoda (torej ne organ republike, občine ali mesta) kot edinega ustanovitelja, je pristojno sodišče za delovne spore.
Izpodbijana sklepa tožene stranke tudi po presoji Vrhovnega sodišča nista akta, s katerima bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava, niti ju ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v okviru izvrševanja svojih ustanoviteljskih pravic.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3007092
ZUKN člen 18, 18/1, 20. ZPP člen 181. ZDR člen 77.
razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DRŽAVNO TOŽILSTVO
VS1015951
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDT-1 člen 97, 97/1, 105, 105/2, 107, 107/1.
dovoljenost revizije - imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva z večino glasov vseh članov Državnotožilskega sveta - poslovnik - oba kandidata prejela enako število glasov - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno na zahtevani način
Glede na ureditev v ZDT-1 se odločitev o imenovanju vodje okrožnega državnega tožilstva sprejme z večino glasov vseh članov DTS (torej vsaj 5). Upoštevaje ugotovljen rezultat glasovanja v obravnavani zadevi, te zakonsko predpisane večine glasov ni prejel nihče izmed kandidatov, zato vprašanja, ki se nanašajo na uporabo in razlago podzakonskega predpisa, niso relevantna.
Državnotožilski svet ni dolžan imenovati vodje okrožnega državnega tožilstva, in sicer niti v primeru, ko je vsaj eden od prijavljenih kandidatov (po presoji generalnega državnega tožilca) primeren za vodenje.
Položaj, ko je zaradi neponovitve glasovanja Državnotožilskega sveta o prijavljenih kandidatih, vodja okrožnega državnega tožilstva daljše časovno obdobje neimenovan, je stvar primernosti ureditve tega področja, v presojo katere se Vrhovno sodišče ne more spuščati.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZEKom-1 člen 181, 181/1, 181/3. ZJA člen 2, 2/1, 19, 19/1, 21, 21/1. ZJU člen 64, 64/1, 65, 65/6, 65/1.
začasna odredba - procesne predpostavke za njeno izdajo - dopustnost tožbe zoper sklep posebne natečajne komisije v postopku izbire direktorja agencije
Predhodni preizkus procesnih predpostavk za tožbo, vloženo zoper sklep posebne natečajne komisije iz šestega odstavka 65. člena ZJU, v konkretnem primeru imenovanje direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS, zajema tudi presojo, ali ZEKom-1 v četrtem odstavku 181. člena celovito ureja dopustnost sodnega varstva v tem postopku, ali pa določa zgolj dodatno možnost sodnega varstva glede na predvidenega v ZJU.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006964
ZGD-1 člen 268.
odpoklic člana uprave delniške družbe - odpoklic brez vsebinske obrazložitve - utemeljen razlog za odpoklic - pravica do pogodbeno določene odškodnine zaradi odpoklica
Tožnik ni bil dolžan posebej izpodbijati sklepa o odpoklicu, temveč je nezakonitost razlogov za odpoklic lahko uveljavljal le v zvezi z zahtevkom za odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica (oziroma odpravnino), kot je bila določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi.
V primeru odpoklica zaradi hujših kršitev obveznosti morajo biti že v sklepu o odpoklicu oziroma spremljajočemu zapisniku dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile dejanski konkretni razlog za odpoklic. V sklepu o odpoklicu z dne 9. 2. 2011 gre za navedbo pravne podlage za odpoklic.
V obravnavani zadevi razlog za odpoklic v sklepu o odpoklicu in zapisniku ostaja le na ravni pavšalnega ter splošnega prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar je podana arbitrarnost. Zaradi te sklep o odpoklicu ni formalno zakonit in je treba šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. ZS člen 85. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za izvajanje nalog in opravil izvedeništva in ocenjevanja s področja gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva člen 7, 13.
razrešitev sodnega cenilca – začasna odredba – pritožba - težko popravljiva škoda ni izkazana – celotno premoženjsko stanje predlagatelja kot upoštevna okoliščina
Četudi bi v obravnavani zadevi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanek težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.
ZUS-1 člen 47, 47/1, 47/2, 48. ZJU člen 84, 150, 150/1, 152a.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - prekinitev postopka upravnega spora do pravnomočne odločitve o tožbi pred delovnim sodiščem - odločitev o imenovanju v naziv pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve
Iz prvega odstavka 47. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je predhodno tisto vprašanje, ki je samo zase samostojna pravna celota, torej pravno vprašanje, o katerih v samostojnih postopkih odločajo pristojni organi. Samostojna in pravno celovita pa so vprašanja, ki se nanašajo na obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti (in ne na obstoj določenih dejstev). Čeprav je tako vprašanje samo zase sicer samostojna pravna celota, pa je z vidika odločanja v upravnem sporu predhodno v smislu, da je od njega odvisna meritorna odločitev, ki jo bo sprejelo sodišče. To pomeni, da je obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti del dejanskega stanja oz. predstavlja odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev sodišča v upravnem sporu. Presoja, ali in v katerih primerih je mogoče uporabiti navedeno določbo ZUS-1 v sporih o zakonitosti upravnega akta, se po naravi stvari opravi z vidika dejanske in pravne situacije v času odločanja upravnega organa, saj kasneje nastala ali spremenjena dejstva in okoliščine ne morejo narekovati ugotovitve, da je upravni organ ravnal nezakonito. To pa ob prej pojasnjeni opredelitvi predhodnega vprašanja daje podlago za sklep, da se sodišču prve stopnje predhodno vprašanje v sporih o zakonitosti upravnega akta postavi, kadar je neko pravno vprašanje sestavni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev upravnega organa, sodišče pa je v upravnem sporu odločilo, da bo dejansko stanje samo ugotavljalo.
Iz teh določb izhaja, da je okoliščina, ki narekuje imenovanje v naziv, tudi premestitev, kot jo predvideva ZJU. Dikcija „premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom“ po presoji Vrhovnega sodišča zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Navedeno pomeni, da mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu. Morebitna kasnejša sprememba sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) tako ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJS-1 člen 22, 22/1-3.
dovoljenost revizije - predčasna razrešitev direktorja javnega sklada - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka izdaje upravnega akta oziroma na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni predmet revizijske presoje, revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Ker so zelo hude posledice nedoločen pravni pojem, mora v vsakem primeru posebej revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - imenovanje predsednika okrožnega sodišča
Revident na zahtevani način izpostavlja le vprašanje kršitve 75. člena ZUP v zvezi s Poslovnikom Sodnega sveta. Ta kršitev se nanaša na pravilnost in zakonitost postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar pa ni predmet revizijske presoje, zato zgolj iz tega razloga revizije ni mogoče dovoliti. Kakšnega drugega pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za obravnavano zadevo, pa revident v reviziji ne izpostavi na zahtevani način. Zato tudi ne more uspeti s trditvijo o različnih stališčih sodišča prve stopnje, ki naj bi jih v tej zadevi sprejelo v sodbi, izdani v prejšnjem postopku in v izpodbijani sodbi.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DELOVNO PRAVO
VS1015743
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJU člen 6-13.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - neuvrstitev v izbirni postopek v javnem natečaju za zasedbo uradniškega delovnega mesta - delovne izkušnje - dela na zahtevani stopnji izobrazbe - dokazovanje - vsebina verodostojne listine - potrdilo predsednika sindikata
Izpodbijana sodba je bila izdana v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 225/2013 z dne 29. 1. 2015. Stališče Vrhovnega sodišča v tej zadevi je tudi načelen odgovor na hipotetično vprašanje, ali se čas opravljanja dela iz 13. točke 6. člena ZJU nanaša zgolj na trajanje dela za polni delovni čas oziroma kolikšen mora biti minimalen obseg dela, da se čas opravljanje dela iz navedene določbe ZJU nanj še nanaša in kako, če ne z verodostojno listino, se čas opravljanja dela dokazuje, pri čemer pa je presoja v vsaki posamezni zadevi, ob upoštevanju navedenega načelnega stališča, vedno odvisna od konkretnih okoliščin primera. Tako v obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijane sodbe v zvezi s tem izhaja, da bi morala (zaradi uporabe enakih ali primerljivih metod za ugotavljanje delovnih izkušenj glede na različne zakonsko urejene položaje in načine opravljanja dela) iz verodostojne listine izhajati dejstva, na podlagi katerih bi bilo take primerjave (in posledično presojo) mogoče opraviti, tako pa je v potrdilu navedeno samo obdobje, v katerem je revidentka opravljala dela za sindikat