ZUS-1 člen 2, 40, 40/3, 83, 83/4. ZSS člen 21.a, 28, 29. ZUP člen 4, 214. Ustava RS člen 22, 23, 49, 49/3.
imenovanje vrhovnega sodnika - obvestilo o neizbiri ni upravni akt - učinkovito sodno varstvo zoper odločitev o izbiri - ureditev institucije Sodnega sveta - Sodni svet kot organ sui generis - „diskrecijska“ narava odločanja - obseg obrazložitve odločitve Sodnega sveta - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje revizije
Obvestilo o neizbiri ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Zoper obvestilo o neizbiri sodno varstvo v upravnem sporu tudi ni izrecno določeno v ZSS, da bi lahko bilo predmet presoje v upravnem sporu na podlagi drugega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Učinkovito sodno varstvo je neizbranemu kandidatu zagotovljeno preko tožbe zoper odločitev o izbiri izbranega kandidata.
Zakonska zahteva po obrazloženosti obvestila o neizbiri, ki je odraz transparentnosti celotnega postopka, ne more spremeniti dejstva, da s tem obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi prijavljenega, a neizbranega kandidata, temveč je odločitev, s katero se posega v pravice oziroma pravne koristi teh kandidatov, vsebovana v predlogu za imenovanje oziroma izvolitev, torej v odločitvi o izbiri. Neizbrani kandidati imajo namreč v postopku izbire na razpisano sodniško mesto pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi potegujejo za zasedbo tega položaja, nimajo pa pravice biti nanj izbrani.
V primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata.
Posebnost ureditve institucije Sodnega sveta, avtonomnost njegovega položaja in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti, opredeljujejo obliko njegovega odločanja (določeno polje lastne presoje) in ožji obseg obrazložitve odločitev, njegova sestava (sodniki in drugi pravniki) ter način odločanja (odločitev o izbiri se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov), pa bistveno prispevata k objektivnosti in prepričljivosti njegovih odločitev. Le na podlagi takšnega načina odločanja in standarda obrazložitve lahko Sodni svet učinkovito udejanja svojo vlogo v sistemu organizacije državne oblasti in prevzema svoj del odgovornosti za kvaliteto sodstva. Delovanje takšnega sistema pa nujno predpostavlja tudi zaupanje v institucijo Sodnega sveta in posledično v njegove odločitve, da z vidika varstva javnega interesa izbere najprimernejše kandidate za sodniška mesta.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki se ga predlaga v imenovanje in ki je bila v obravnavanem primeru ustrezno opravljena v skladu s kriteriji iz 29. člena ZSS.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. Revident nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati.
obvestilo, da postopek za razrešitev sodnega izvedenca ne bo uveden - ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 - zavrženje tožbe - tožnik s tožbo ni uveljavljal kakšne svoje pravice ali pravne koristi - javni interes
Obvestilo, da postopek za razrešitev sodnega izvedenca ne bo uveden, ni dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Z izpodbijanim obvestilom tožene stranke ni bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali pravni koristi. Te bo lahko varoval v sodnem postopku, v katerem je bil izvedenec postavljen, in to ne le glede vsebine podanega izvedenskega mnenja, temveč tudi glede zatrjevanih izvedenčevih ravnanj, zaradi katerih naj ne bi bil osebnostno primeren za sodnega izvedenca. V primeru obstoja določenih okoliščin bo lahko predlagal tudi njegovo izločitev. Pri imenovanju in razrešitvi sodnih izvedencev gre za javni interes, ki ga v upravnem sporu lahko uveljavlja le državno pravobranilstvo.
dovoljenost revizije - razrešitev sodne izvedenke - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - obveščanje sodišča o razlogih za zamudo pri izdelavi izvedenskega mnenja
Dve vprašanji temeljita na trditvi o napačnosti stališča, ki naj bi ga zavzelo sodišče v izpodbijani sodbi, in sicer da naj bi revidentka opravičljive razloge za zamudo pri izdelavi izvedeniškega mnenja lahko izkazala le s pisnim dokazom o pravočasnosti obveščanja sodišča o zamudi. Ker takega stališča sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejelo, revizije ni mogoče dovoliti niti na podlagi na njem temelječih pravnih vprašanjih.
Naslednja tri vprašanja pa niso pravna vprašanja, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sprašujejo namreč le, ali je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru kršilo pravila postopka upravnega spora. Ta odgovor pa je odvisen od konkretnih okoliščin obravnavanega primera in s tem povezane presoje razlogov, zaradi katerih je vložena revizija. Njihove pomembnosti, ki bi presegala pomen obravnavane zadeve, zato ni mogoče razbrati.
kandidatura za mesto sodnika na ESČP - obnova postopka - pravni interes za pritožbo - končan postopek javnega razpisa - odgovor na pritožbo vložen po osebi brez PDI - utemeljenost predloga za obnovo
Glede na to, da je bil razpis, v okviru katerega pritožnik uveljavlja predlog za obnovo postopka, ponovljen, ponovljeni razpis, v katerem je bila pritožnikova kandidatura kot popolna tudi posredovana predsedniku Republike Slovenije, ki je pritožnika tudi s še tremi drugimi kandidati predložil kot možnega kandidata v izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije, pa je tudi že končan, pritožnik nima več pravnega interesa za obnovo sodnega postopka, končanega s sodbo sodišča prve stopnje I U 511/2015 z dne 14. 4. 2015, saj si pravnega položaja v nobenem primeru ne more več izboljšati.
dovoljenost revizije - javni natečaj - neuspeli javni natečaj - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje
O vprašanju položaja kandidata pri neuspelem javnem natečaju (62. člen ZJU) v primerjavi s položajem neizbranega kandidata (65. člen ZJU) je Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 268/2006 z dne 20. 5. 2009 in X Ips 812/2007 z dne 17. 2. 2010 sprejelo stališče, da pri neuspelem javnem natečaju, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, ni bilo poseženo v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto, zato njegovega položaja ni mogoče primerjati s pravnim položajem neizbranega kandidata, ki ga ureja 65. člen ZJU.
O vprašanju, kot ga izpostavlja revident, je torej Vrhovno sodišče že odločalo in sprejelo stališče, od katerega odločitev, izpodbijana v tem upravnem sporu, ne odstopa.
razrešitev direktorja javne agencije - dovoljena revizija - zelo hude posledice - alternativno določeni razlogi za razrešitev - več razlogov za razrešitev - neustrezni revizijski razlogi - v reviziji izpodbijan le en razlog za razrešitev - obrazložitev sodbe s sklicevanjem na 71. člen ZUS-1
Če odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje temeljita na več medsebojno neodvisnih razlogih za razrešitev, ki po prvem odstavku 23. člena ZJA vsak zase utemeljuje odločitev o razrešitvi, revident z revizijskimi ugovori, ki se tičejo le enega izmed razlogov za razrešitev, ne more utemeljiti nepravilnosti oziroma nezakonitosti drugih razlogov za razrešitev in s tem nezakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odločbe.
razrešitev članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju članov Sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali ima izpodbijani Sklep naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, katerega značilnost je po zgoraj citiranih določbah, da je izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da obravnavani Sklep ne vsebuje take vsebinske odločitve in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije Državnega zbora.
V šestem odstavku 56. člena ZSV je določeno, da svet zavoda imenuje in razreši direktorja s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, če je ustanoviteljica javnega socialno-varstvenega zavoda Republika Slovenija. Glede na takšno določbo je v postopku imenovanja direktorja tožene stranke potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 209. člena ZUP. Ta določa, da če je v zakonu (v konkretnem primeru v 56. členu ZSV) ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Smiselna uporaba navedene določbe pomeni, da bi tožena stranka soglasje ministra morala pridobiti pred imenovanjem A. A. za direktorico.
imenovanje za sodnega izvedenca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - sklicevanje na obrazloženost pogojev za dovoljenost v nadaljevanju revizije - zelo hude posledice - izgubljen zaslužek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, tj. jasno, natančno in konkretno, in ni navedel, zakaj je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident z navedbo, da ne more opravljati dela izvedenca, s čimer bi po njegovem prepričanju mesečno zaslužil najmanj 2.300,00 EUR, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
upravni spor - razrešitev direktorja javnega sklada - začasna odredba - zadržanje izvršitve - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Akt o razrešitvi ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, in zato odložitev izvršitve ni mogoča. Poleg tega, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je bila izpodbijana odločba že izvršena, saj je bil tožnik razrešen z dnem izdaje akta in torej še pred vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, zato odložitev izvršitve ni mogoča.
Če pa bi se razlagale tožbene trditve tako, da tožnik zasleduje izdajo ureditvene začasne odredbe, pa se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode.
kandidatura za mesto sodnika na ESČP - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - zelo hude posledice - zahteva za izdajo začasne odredbe - pravni standard zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji sicer navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre tudi za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (razlog za dovoljenost revizije). Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Revident s svojimi navedbami (četudi v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe) ni navedel in izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ki bi bile primerljive s tistimi, zaradi katerih je Vrhovno sodišče v preteklosti dovoljevalo revizije.
razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošna in nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice - ogroženo preživljanje - okrnitev ugleda
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na revidentovo razrešitev, vrnitev štampiljke in izkaznice ter vpis razrešitve v imenik in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpostavil na zahtevani način, saj je postavil zgolj splošna in nekonkretizirana vprašanja ter pri tem ni navedel, zakaj so ta pomembna za presojo v obravnavani zadevi.
Revident, kljub temu da sta mu upadla promet in dohodek, ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegove družine.
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006794
ZSV člen 56, 56/6.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - imenovanje direktorja - javni zavod - soglasje ministra
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena ZSV zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.
V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Pritožnikove pavšalne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil pritožnik kot tožena stranka, namreč nimajo podlage niti v pritožnikovem niti v sodnem spisu. Sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja (v izpodbijanem sklepu ga ni niti pritožnik), prav tako pa ni (na tej podlagi) spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je le ugotovilo, da je ta nezakonit. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - razrešitev s položaja člana uprave - AUKN - pomembno pravno vprašanje - dopustnost upravnega spora - ni akt po 2. členu ZUS-1 - imenovanje za opravljanje javne funkcije v samostojnem neodvisnem državnem organu - ni posameznikova pravica
Stališču sodišča prve stopnje, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državni organ in da zato za odločanje v navedeni zadevi določbe ZJA ne veljajo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pritrjuje tudi Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep ni akt iz 3. člena ZUS-1.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep akt, ki je posegel v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) oziroma akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, pa je napačna in tudi ni posebej obrazložena.
Izpodbijani sklep je sicer javnopravni, enostranski in posamični akt, izdan sicer v izvrševanju z zakonom določene, vendar ne upravne funkcije, niti ni oblastveni akt, saj z ZUKN določena revidentova pristojnost, da imenuje in razrešuje člane uprave AUKN, ne pomeni izvrševanje oblasti, temelječe na ustavno določeni revidentovi zakonodajni funkciji, ampak opravljanje revidentove specifične, sicer z ZUKN določene kadrovske in nadzorne funkcije v okviru upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa bi bila lahko z ZUKN podeljena tudi drugemu državnemu organu.
Ne glede na navedeno pa je bistveno, da z revidentovim sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj biti član uprave AUKN ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v nobenem zakonu, prav tako pa ni z imenovanjem za člana uprave bila pridobljena pravica do trajnega opravljanja nalog za celoten mandat, za katerega je bil tožnik imenovan.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem za opravljanje določene javne funkcije se posamezniku namreč podelijo posamezna javna pooblastila, z razrešitvijo pa se ta pooblastila lahko odvzamejo. Noben posameznik pa nima pravice do izvrševanja javnih (oblastvenih) funkcij, temveč se taka pooblastila za njihovo izvrševanje posamezniku le zaupajo.
Glede na to, da ZUKN ni določal, da se za AUKN uporabljajo tudi določbe ZJA niti ZJU, niti ni določal, da je zoper revidentovo odločitev o taki razrešitvi dopusten upravni spor, tako kot je to npr. izrecno določeno za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre niti za drug akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu po drugem stavku prvega odstavka 2. člena ZUS-1 samo, če tako določa zakon.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014732
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2. ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 287, 287/1-1, 287/5, 298č, 298č/3. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3. URS člen 35, 49, 49/3, 50, 50/1.
razrešitev izvršitelja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obrazložitev odločbe o razrešitvi izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - moralna nevrednost za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - dolžnost presojati materialno pravo - pravica do zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - uradni podatek - pomembna upravna zadeva - disciplinski postopek - večkratno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva - poseg v svobodo dela - poseg v pravico do socialne varnosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - strogi test sorazmernosti - skladnost z Ustavo RS - javna služba - uveljavljanje nepravilnosti v izvršilnem postopku - opravljanje drugega pridobitnega dela - vloženo izredno pravno sredstvo - neobrazloženost - prepozna dopolnitev revizije
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
razrešitev člana nadzornega sveta RTVS – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije
Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Biti član NS ni pravica posameznika, zato tudi biti član NS celo mandatno obdobje ni pravno varovano upravičenje. ZRTVS-1 niti kateri drug zakon glede imenovanja oziroma razrešitve članov NS ne določa, da bi se o tem odločalo z upravno odločbo oziroma v upravnem postopku. Niti v ZRTVS-1 niti v drugem zakonu ni določeno, da bi bilo sodno varstvo zoper akt o imenovanju oziroma razrešitvi člana NS zagotovljeno v upravnem sporu.