razrešitev članov sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju članov Sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali ima izpodbijani Sklep naravo upravnega akta iz 2. člena ZUS-1, katerega značilnost je po zgoraj citiranih določbah, da je izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da obravnavani Sklep ne vsebuje take vsebinske odločitve in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije Državnega zbora.
V šestem odstavku 56. člena ZSV je določeno, da svet zavoda imenuje in razreši direktorja s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, če je ustanoviteljica javnega socialno-varstvenega zavoda Republika Slovenija. Glede na takšno določbo je v postopku imenovanja direktorja tožene stranke potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 209. člena ZUP. Ta določa, da če je v zakonu (v konkretnem primeru v 56. členu ZSV) ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Smiselna uporaba navedene določbe pomeni, da bi tožena stranka soglasje ministra morala pridobiti pred imenovanjem A. A. za direktorico.
imenovanje za sodnega izvedenca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - sklicevanje na obrazloženost pogojev za dovoljenost v nadaljevanju revizije - zelo hude posledice - izgubljen zaslužek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, tj. jasno, natančno in konkretno, in ni navedel, zakaj je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident z navedbo, da ne more opravljati dela izvedenca, s čimer bi po njegovem prepričanju mesečno zaslužil najmanj 2.300,00 EUR, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
upravni spor - razrešitev direktorja javnega sklada - začasna odredba - zadržanje izvršitve - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Akt o razrešitvi ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, in zato odložitev izvršitve ni mogoča. Poleg tega, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je bila izpodbijana odločba že izvršena, saj je bil tožnik razrešen z dnem izdaje akta in torej še pred vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, zato odložitev izvršitve ni mogoča.
Če pa bi se razlagale tožbene trditve tako, da tožnik zasleduje izdajo ureditvene začasne odredbe, pa se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode.
kandidatura za mesto sodnika na ESČP - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - zelo hude posledice - zahteva za izdajo začasne odredbe - pravni standard zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji sicer navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre tudi za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (razlog za dovoljenost revizije). Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Revident s svojimi navedbami (četudi v okviru zahteve za izdajo začasne odredbe) ni navedel in izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve, ki bi bile primerljive s tistimi, zaradi katerih je Vrhovno sodišče v preteklosti dovoljevalo revizije.
razrešitev sodnega cenilca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - splošna in nekonkretizirana vprašanja - zelo hude posledice - ogroženo preživljanje - okrnitev ugleda
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na revidentovo razrešitev, vrnitev štampiljke in izkaznice ter vpis razrešitve v imenik in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpostavil na zahtevani način, saj je postavil zgolj splošna in nekonkretizirana vprašanja ter pri tem ni navedel, zakaj so ta pomembna za presojo v obravnavani zadevi.
Revident, kljub temu da sta mu upadla promet in dohodek, ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje njegove družine.
razrešitev direktorice doma upokojencev - ureditvena začasna odredba - pravno varovano upravičenje - objava javnega razpisa - težko popravljiva škoda - zadržanje izbire in imenovanja kandidatov
Z izpodbijanim aktom o razrešitvi direktorice je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja (direktorice), vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnica s tožbo uspela. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006794
ZSV člen 56, 56/6.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - imenovanje direktorja - javni zavod - soglasje ministra
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se za zakonitost sklepa o imenovanju direktorja javnega socialnovarstvenega zavoda na podlagi določbe šestega odstavka 56. člena ZSV zahteva, da je v trenutku sprejema sklepa že podano soglasje ministra, pristojnega za socialno varstvo, in da je v trenutku sprejema že podano mnenje pristojnega organa lokalne samouprave.
V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Pritožnikove pavšalne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil pritožnik kot tožena stranka, namreč nimajo podlage niti v pritožnikovem niti v sodnem spisu. Sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja (v izpodbijanem sklepu ga ni niti pritožnik), prav tako pa ni (na tej podlagi) spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je le ugotovilo, da je ta nezakonit. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - razrešitev s položaja člana uprave - AUKN - pomembno pravno vprašanje - dopustnost upravnega spora - ni akt po 2. členu ZUS-1 - imenovanje za opravljanje javne funkcije v samostojnem neodvisnem državnem organu - ni posameznikova pravica
Stališču sodišča prve stopnje, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državni organ in da zato za odločanje v navedeni zadevi določbe ZJA ne veljajo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pritrjuje tudi Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep ni akt iz 3. člena ZUS-1.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep akt, ki je posegel v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) oziroma akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, pa je napačna in tudi ni posebej obrazložena.
Izpodbijani sklep je sicer javnopravni, enostranski in posamični akt, izdan sicer v izvrševanju z zakonom določene, vendar ne upravne funkcije, niti ni oblastveni akt, saj z ZUKN določena revidentova pristojnost, da imenuje in razrešuje člane uprave AUKN, ne pomeni izvrševanje oblasti, temelječe na ustavno določeni revidentovi zakonodajni funkciji, ampak opravljanje revidentove specifične, sicer z ZUKN določene kadrovske in nadzorne funkcije v okviru upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa bi bila lahko z ZUKN podeljena tudi drugemu državnemu organu.
Ne glede na navedeno pa je bistveno, da z revidentovim sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj biti član uprave AUKN ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v nobenem zakonu, prav tako pa ni z imenovanjem za člana uprave bila pridobljena pravica do trajnega opravljanja nalog za celoten mandat, za katerega je bil tožnik imenovan.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem za opravljanje določene javne funkcije se posamezniku namreč podelijo posamezna javna pooblastila, z razrešitvijo pa se ta pooblastila lahko odvzamejo. Noben posameznik pa nima pravice do izvrševanja javnih (oblastvenih) funkcij, temveč se taka pooblastila za njihovo izvrševanje posamezniku le zaupajo.
Glede na to, da ZUKN ni določal, da se za AUKN uporabljajo tudi določbe ZJA niti ZJU, niti ni določal, da je zoper revidentovo odločitev o taki razrešitvi dopusten upravni spor, tako kot je to npr. izrecno določeno za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre niti za drug akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu po drugem stavku prvega odstavka 2. člena ZUS-1 samo, če tako določa zakon.
JAVNI ZAVODI - UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014822
ZUS-1 člen 2, 4, 33, 36, 36/1-8. ZZ člen 36, 36/2. ZUNEO člen 2, 2-1, 22. ZDSS.
imenovanje direktorja javnega zavoda - o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba - zavrženje tožbe - izpodbijanje istih aktov kot v predhodni tožbi - kršitev prepovedi diskriminacije - materialni ugovor v okviru rednega spora - subsidiarno sodno varstvo
Ker je o tožničinih tožbah v zadevi imenovanja direktorja Javnega zavoda, ki ju je tožnica vložila na Upravno sodišče, Upravno sodišče že odločilo in sta njegovi odločbi pravnomočni, so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe.
Sodno varstvo v zadevah imenovanja direktorjev javnih zavodov (če imenuje direktorja organ občine) pa je zagotovljeno v rednem upravnem sporu, to je v upravnem sporu po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, ker tako določa ZZ, torej subsidiarno sodno varstvo ni dopustno.
Pravne podlage za samostojno tožbo na ugotovitev kršitve zakonske prepovedi diskriminacije ne daje niti Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju ZUNEO). Ta daje podlago za uveljavljanje kršitev zakonske prepovedi diskriminacije v vseh sodnih in upravnih postopkih, torej tudi v postopkih sodnega varstva v zvezi z imenovanjem direktorjev javnih zavodov, vendar v skladu z zakonom. To pa je v tem primeru ZUS-1. Tožnica bi lahko to kršitev uveljavljala kot kršitev materialnega prava v rednem upravnem sporu z izpodbojno tožbo zoper akte Občinskega sveta.
Ker ZRTVS-1 drugačnih določb ne vsebuje, je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju generalnega direktorja (in s tem tudi za spor o uvedbi obnove tega postopka) pristojno sodišče za delovne spore.
Sodno varstvo za obnovo postopka je zagotovljeno tam, kjer je zagotovljeno sodno varstvo za glavni postopek (imenovanje generalnega direktorja), torej pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o tožbi, tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1014732
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2-2. ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 287, 287/1-1, 287/5, 298č, 298č/3. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1-2, 144/3. URS člen 35, 49, 49/3, 50, 50/1.
razrešitev izvršitelja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obrazložitev odločbe o razrešitvi izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - moralna nevrednost za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja - dolžnost ugotavljati dejansko stanje - dolžnost presojati materialno pravo - pravica do zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek - uradni podatek - pomembna upravna zadeva - disciplinski postopek - večkratno odločanje o isti stvari - ista upravna zadeva - poseg v svobodo dela - poseg v pravico do socialne varnosti - poseg v varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - strogi test sorazmernosti - skladnost z Ustavo RS - javna služba - uveljavljanje nepravilnosti v izvršilnem postopku - opravljanje drugega pridobitnega dela - vloženo izredno pravno sredstvo - neobrazloženost - prepozna dopolnitev revizije
Za razrešitev izvršitelja na podlagi 1. točke prvega odstavka 287. člena ZIZ v zvezi s 7. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 281. člena ZIZ je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje edino dejstvo, ki ga mora upravni organ ugotoviti preden izda odločbo o razrešitvi izvršitelja; v odločbi pa je dolžan obrazložiti zgolj to, zakaj ocenjuje, da je izvršitelj zaradi obsodbe moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ ne sme (ponovno) ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali (ponovno) uporabljati in razlagati materialnega prava v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem, saj bi v nasprotnem primeru posegel v pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (glej tudi določbe tretjega odstavka 147. člena in 149. člena ZUP). Opisan poseg pa je mogoč le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
razrešitev člana nadzornega sveta RTVS – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije
Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Biti član NS ni pravica posameznika, zato tudi biti član NS celo mandatno obdobje ni pravno varovano upravičenje. ZRTVS-1 niti kateri drug zakon glede imenovanja oziroma razrešitve članov NS ne določa, da bi se o tem odločalo z upravno odločbo oziroma v upravnem postopku. Niti v ZRTVS-1 niti v drugem zakonu ni določeno, da bi bilo sodno varstvo zoper akt o imenovanju oziroma razrešitvi člana NS zagotovljeno v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZS člen 87, 87/5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 7, 7/1, 7/2, 7/4, 7/6, 9, 9/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odreditev posebnega preizkusa strokovnosti - sodni cenilec - zavrženje tožbe - pravica, obveznost ali pravna korist
Akt, s katerim je bilo tožniku odrejeno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti v postopku odločanja o njegovi vlogi za imenovanje za sodnega cenilca, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
UPRAVNI SPOR – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1014237
URS člen 75. ZViS člen 6, 6/2-2, 6/2-8, 24, 65, 67. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1. ZDSS-1 člen 5, 6, 6d, 6g, 52, 52/1. ZSDU člen 106.
imenovanje dekana – sklep o določitvi volilnih opravil – sodno varstvo - pristojnost upravnega ali delovnega sodišča – varstvo ustavnih pravic – soodločanje – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve, imenovanja in odpoklic organov fakultete – avtonomija fakultete – organ upravne oblasti
Obravnavni spor se nanaša na vprašanja notranjega oziroma internega delovanja znotraj fakultete, konkretno na vprašanja, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti. To pa so področja, ki so po izrecni določbi osme alineje drugega odstavka 6. člena ZViS, na katerih delujejo univerza in visokošolski zavodi po načelih avtonomije. Predmet spora je tudi kadrovsko in upravljavsko vprašanje ter razmerje med pristojnostmi rektorja državne univerze in člani akademskega zbora ter senata članice državne univerze, kar pa so vse vprašanja avtonomnega oziroma samostojnega urejanja notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom iz druge alineje drugega odstavka 6. člena ZViS. ZViS in tudi katerikoli drug zakon pa ne določajo oziroma ne predvidevajo zoper tovrstne odločitve dekana ali rektorja kakršnihkoli pravnih sredstev, niti da je zoper tovrstne odločitve mogoče sprožiti upravni spor. Izpodbijani sklep se torej nanaša izključno na področja avtonomnega notranjega organiziranja in delovanja univerze oziroma njene članice in ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije. V obravnavani zadevi ne gre niti za akt organa ali dejanje iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, saj v. d. dekana (niti rektorja) pri takem odločanju ni mogoče šteti za organ upravne oblasti, niti za organ katerekoli oblasti. Morebitne kršitve v postopku imenovanja dekana fakultete (vključno s kršitvami zatrjevanih ustavnih pravic) pa bodo tožniki (seveda ob izpolnjevanju vseh procesnih predpostavk) lahko uveljavljali s pravnim sredstvom zoper končno odločbo o imenovanju dekana fakultete pred pristojnim delovnim sodiščem.
razrešitev direktorja javne agencije – začasna odredba - regulatorna (ureditvena) začasna odredba – izkazana težko popravljiva škoda – nemožnost vzpostavitve pravnega stanja, v katerega je bilo poseženo – varstvo javne koristi
Z izpodbijanim sklepom o razrešitvi direktorja javne agencije je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnik s tožbo uspel. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
UPRAVNI SPOR – JAVNI ZAVODI – RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS1013879
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 4, 4/1, 25, 25/4, 33, 33/1-1, 33/2, 76/ 82. ZRTVS-1 člen 26, 26/1, 26/7. URS člen 39.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – upravni akt - upravna zadeva - drug posamični akt – sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in drugih pravnih koristi – predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV – predpostavke za tožbo - začasna odredba
Izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, kot je bilo zatrjevano v tožbi, pritožbeno sklicevanje na kršitev ustavnih pravic in pravnih koristi razrešene članice Nadzornega sveta, kar bi kazalo na to, da naj bi bila tožba vložena kot tožba zoper akt oziroma dejanje po 4. členu ZUS-1, kar pa ni bila, na drugačno odločitev v tem primeru ne more vplivati. Glede na to, da izpodbijani akt ni upravni akt in tudi ne drug posamičen akt iz 2. člena ZUS-1, tudi ni pomembno, ali gre za akt iz 3. člena ZUS-1, zato se Vrhovno sodišče do te pritožbene navedbe niti ne opredeljuje.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA – JAVNI ZAVODI
VS1013930
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 33, 33/1, 33/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZRTVS-1 člen 1, 2, 26, 26/1, 26/7.
razrešitev člana nadzornega sveta RTV – odločba vlade - izpodbojna tožba - izpodbijani akt ni upravni akt – izvrševanje ustanoviteljski pravic
Ker odločba o razrešitvi člana nadzornega odbora javnega zavoda ni upravni akt in tudi ne drug pravnomočen akt iz 2. člena ZUS-1, je bila tožba pravilno zavržena na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
URS člen 23, 49, 120, 157. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-4. ZV člen 21, 21/6. ZZZ-1 člen 23.
razrešitev generalnega konzula – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akt o razrešitvi generalnega konzula ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in tudi ne drug akt, za katerega bi bilo v zakonu določeno, da se lahko izpodbija v upravnem sporu. Akt o razrešitvi generalnega konzula je akt Vlade iz 3. člena ZUS-1, zoper take akte pa upravni spor ni dopusten.