Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnikove trditve, če bi se izkazale za resnične, zadoščajo za sklep, da zloraba oporočno nesposobne osebe z namenom pridobiti si premoženjsko korist ter drugega izključiti iz dedovanja, lahko utemeljuje ničnostno sankcijo.
Določba drugega odstavka 262. člena ZPP ne pomeni dokaznega pravila, po katerem bi se dejanske trditve pasivne stranke štele za nedokazane, nasprotnikove pa za dokazane, pač pa pomeni, da mora sodišče v oceno izvedenih dokazov, v katero morajo biti vključene vse okoliščine primera, vključiti tudi pomen okoliščine, da stranka ni bila pripravljena izpovedati – pomeni torej napotilo sodišču za prosto oceno dokazov.
Pri ugotavljanju povišanja solastniškega deleža v konkretnem primeru bi sodišči morali v skladu s 106. členom SPZ upoštevati uporabno vrednost podstrešja v razmerju do skupne vrednosti nepremičnine oziroma stavbe, kar je v skladu s tretjim odstavkom 182. člena SZ-1 in v konkretnem primeru obenem najprimernejša metoda za določitev solastniških deležev.
V okoliščinah konkretnega primera, ko sta graditelja gradila stanovanjsko hišo na določno opredeljenem družbenem zemljišču z ustnim soglasjem delavcev občine in jo kasneje več desetletij nemoteno uporabljala, je nelegalno zgrajen (in kasneje z izdajo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu, legaliziran) objekt mogoče obravnavati kot predmet stvarnih pravic in posledično na njegov obstoj vezati nastanek nove stvarne pravice, tj. stavbne pravice na podlagi določbe 271. člena SPZ.