ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka
Zakon o pravdnem postopku v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Z veljavnostjo ZNP-1 je institut odvzema poslovne sposobnosti (44. ‒ 56. člen ZNP) v celoti nadomestil nov (po namenu soroden, a z nekaterimi pomembnimi razlikami) institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (57. ‒ 70. člen ZNP-1), zato ima začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev pod skrbništvo isto posledico za odprte postopke, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti – prekinitev postopka.
prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razlogi za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00049229
URS člen 25. ZUS-1 člen 32. ZEKom-1 člen 192, 192/1.
začasna odredba - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - zahteva za izdajo začasne odredbe - odložitvena začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - težko popravljiva škoda ni izkazana - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Pritožnik s (pri)tožbenimi navedbami o nepridobitvi oziroma premajhni pridobitvi spektra v želenih frekvenčnih pasovih na javnem razpisu, ni izkazal, da bi z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečil nastanek zatrjevane težko popravljive škode. Pri tem Vrhovno sodišče, poleg pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da z zadržanjem izpodbijanega akta pritožniku sporne frekvence še ne bi bile dodeljene v uporabo, dodaja, da kot izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse glede udeležbe na javnih razpisih za financiranje projektov iz javnih sredstev tudi v predmetni zadevi sama udeležba na javnem razpisu z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc še ne zagotavlja uspeha na tem razpisu, ki bi ga bilo mogoče varovati z izdajo začasne odredbe.
pravica do popravka - zanikanje dejstev - prikaz nasprotnih dejstev in okoliščin - nekonkretizirane navedbe - absolutno javna oseba - zavrnitev zahtevka
Izhodiščno pravilo, da se na nekonkretizirane navedbe in na navedbe, ki pomenijo le golo, pavšalno zatrjevanje dejstev, ni mogoče odzvati drugače kot na enak način, tj. le z golim zanikanjem takih navedb, ne velja absolutno in brez izjem. Velja le na načelni ravni - vse je torej odvisno od konteksta.
Tožnik je javna oseba; še več, kot vpliven politik in gospodarstvenik je bil absolutno javna oseba. Glede na tožnikov jasen in izrazit ter širokemu krogu javnosti dobro znan poklicni in politični profil, bi odziv na novinarjevo trditev, da je "vplivni igralec levega gospodarske omrežja", četudi bi bil ta zapis brez vsakršnih nadaljnjih pojasnil, zahteval marsikaj več kot le popravek v obliki golega zanikanja. Njegovo zoperstavljanje bi moralo biti vsebinsko, okrepljeno z argumenti in z nasprotnimi dejstvi, s takimi, ki bi se vsaj približno enakovredno postavili po robu splošno znanim dejstvom.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 922, 922/1, 944.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - ugovor zavarovalnice - fingirana prometna nesreča - potek prometne nesreče - povzročitev zavarovalnega primera namenoma ali s prevaro - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera kot negotovega in od izključne volje pogodbenikov neodvisnega dogodka v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila zavarovalnine,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v kontekstu celovite dokazne ocene, ko je utemeljenost temelja zahtevka presojalo zgolj na podlagi tega ali je nastanek škodnega dogodka tehnično mogoč in ali se je škodni dogodek zgodil, vse druge okoliščine, ki kažejo na nameren škodni dogodek - fingirano nesrečo, pa je za presojo o temelju štelo za nerelevantne,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da okoliščine, ki vzbujajo dvom v to, da je šlo za nenamerno nesrečo, lahko vplivajo zgolj na višino ne pa tudi na temelj zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00049831
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - zloraba izvršbe - lastninjenje - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00050159
URS člen 25. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZEKom-1 člen 192, 192/1.
začasna odredba - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - dodelitev radijske frekvence - odložitvena začasna odredba - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazana težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - bodoče negotovo dejstvo - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan.
Pritožnik s (pri)tožbenimi navedbami o nepridobitvi oziroma premajhni pridobitvi spektra v želenih frekvenčnih pasovih na javnem razpisu, ni izkazal, da bi z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečil nastanek zatrjevane težko popravljive škode. Z zadržanjem izpodbijanega akta pritožniku sporne frekvence še ne bi bile dodeljene v uporabo. Kot izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse glede udeležbe na javnih razpisih za financiranje projektov iz javnih sredstev sama udeležba na javnem razpisu z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc še ne zagotavlja uspeha na tem razpisu, ki bi ga bilo mogoče varovati z izdajo začasne odredbe.
ZNPosr člen 17, 18, 24, 25, 25/1, 25/5. OZ člen 5, 6.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija - plačilo provizije za posredovanje - pravica posrednika do provizije - posredovanje pri sklenitvi pogodbe - vzpostavitev stika - višina provizije - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja - dopuščena revizija
Dilema v tej zadevi je bila, ali nepremičninskemu posredniku pripada polna provizija za posredovanje (prvi odstavek 25. člena ZNPosr) ali le četrtina te (peti odstavek 25. člena ZNPosr). Kupec je namreč sam našel prodajalko, a ga je ta potem napotila k posredniku. Odgovor Vrhovnega sodišča je, da konkretne okoliščine primera narekujejo sklep, da je podan položaj iz prvega odstavka 25. člena ZNPosr, saj je nepremičninski posrednik (tožnik) posredoval pri sklenitvi pogodbe in ni podan položaj, ko kupec sam najde tretjo osebo v smislu petega odstavka 25. člena ZNPosr.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zapuščinski postopek - nezadovoljstvo z delom sodišča - dvom v nepristranost sojenja - izločitev sodnika
Dedinji predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00050160
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 5, 5/1, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 64, 64/1. ZEKom-1 člen 37, 37/1, 45, 45/6, 47, 47/2, 49, 192. ZUP člen 4.
dodelitev radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc - plačilo nadomestila za uporabo - pravica do uporabe radijskih frekvenc - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim se zgolj ugotovi znesek in pogoje plačila nadomestila za omejeno naravno dobrino, ne pomeni odločitve o pravici na področju upravnega prava (v obravnavanem primeru pravice o pridobitvi radijskih frekvenc), temveč predstavlja zgolj vmesni procesni sklep v predhodnem postopku javnega razpisa, v katerem se ponudbe zberejo, dopolnjujejo in ocenjujejo. Šele po tem ko dražitelji, ki so na dražbi uspeli, plačajo nadomestilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, določene v tem sklepu, se na podlagi drugega odstavka 47. člena ZEKom-1 uvede upravni postopek, v katerem se izda odločba o dodelitvi radijskih frekvenc (49. člen ZEKom-1). Ta odločba pa je upravni akt, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih strank - ponudnikov, ki so sodelovali v postopku, ti pa lahko uveljavljajo sodno varstvo v upravnem sporu.
Z izpodbijanim sklepom tako upravni postopek ni bil končan, prav tako stranke z interesom z njim radijskih frekvenc še niso pridobile, saj v tem sklepu ni odločeno komu in katere radijske frekvence so dodeljene ter za kakšno obdobje, temveč bo o tem odločeno šele v naknadno izvedenem upravnem postopku, ki sledi postopku javnega razpisa, in sicer z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, v kateri se skladno z določbami 51. in 52. člena ZEKom-1 opredelijo tudi drugi pogoji uporabe radijskih frekvenc.
Morebitna odločitev izbranih ponudnikov, da izvršujejo svoja upravičenja že na podlagi dokončne in ne šele pravnomočne odločbe o pravici, sama po sebi ni ovira za odpravo dokončnih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, če bi sodišče v upravnem sporu presodilo, da so nezakonite.
predlog za dopustitev revizije - zamudna sodba - odgovor na tožbo - dopolnitev vloge - zavrnitev predloga
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo glede narave vtoževane terjatve, kot tudi glede vseh predpostavk odškodninske odgovornosti toženke;
2. ali sta sodišči nižje stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena;
3. ali sta sodišči nižje stopnje zmotno uporabili materialno pravo s tem, ko sta zavzeli stališče, da je bila tožniku pravica do odmora kršena že zato, ker je moral biti ves čas prisoten na delovnem mestu.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 2. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
dopuščena revizija - slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini posebne nagrade tožniku pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni upoštevalo vseh let zaposlitve.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ugoditev predlogu - pravica do vdovske pokojnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča, da tožnici ne pripada višja vdovska pokojnina, glede na znesek starostne pokojnine, ki jo je prejemal tožničin mož, materialnopravno pravilna.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča glede zahtevka za priznanje otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca materialnopravno pravilna.