nadomestilo plače - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je bil tožnik ob nastanku invalidnosti zavarovanec iz 23. člena zakona; torej zavarovan za invalidnost in telesno okvaro kot posledico bolezni ali poškodbe izven dela še po prenehanju delovnega razmerja, da je bil v času prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zavarovanec iz 17. člena ZPIZ ter da je po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, torej po 25.1.1993, pri tožencu spet pridobil lastnost osebe, zavarovane po 23. členu zakona. Pravno praznino, nastalo s tem, ko zavarovanci iz 23. člena zakona niso navedeni ne v 1. ne v 2. alinei 126. člena zakona, je pravilno zapolnilo s sistemsko razlago določb zakona. Zavarovanci iz 23. člena so zajeti med posebne primere zavarovanja, tako kot zavarovanci iz 21. in 22. člena zakona ter se jim enako kot zavarovancem iz 21., 22. in 24. člena zakona odmeri po izrecni določbi 111. člena zakona nadomestilo plače za čas čakanja na poklicno rehabilitacijo v višini 50 % od osnove. Zato je razlage pravilno zaključilo, da je potrebno zavarovance iz 23. člena zakona tudi glede odmere nadomestila za čas čakanja na ustrezno zaposlitev obravnavati enako kot zavarovance iz 21. in 22. člena zakona in jim torej nadomestilo odmeriti po 2. alinei 126. člena v višini 50 % od osnove, ne pa po 1. alinei, za kar se zavzema tudi v postopku pred sodiščem tožnik.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Tisti, ki je po prejšnjem (pravnomočnem) sklepu o dedovanju dedič, je upravičen tudi do pozneje najdenega premoženja. To je posledica vezanosti na pravnomočen sklep o dedovanju in načela univerzalnosti sukcesije.
lastninjenje - prenos družbena kapitala na Sklad za razvoj RS - prevzem obveznosti podjetij - sklenitev pogodbe
V 2. členu Zakona o prevzemu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na Sklad Republike Slovenije za razvoj (Ur.l. RS št. 7/93) je določeno, da se prevzem obveznosti opravi s pogodbo, ki jo s posameznimi podjetji sklene Sklad RS za razvoj v imenu in na račun Republike Slovenije, kar pomeni, da obveznosti niso prenešene s sprejetjem zakona, temveč je v ta namen treba najprej skleniti pogodbe.
oblika najemne pogodbe - dispozitivna narava zakonskih določb
Po 12. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.list SRS, št. 18/74 in 34/88) - ZPSPP mora biti najemna pogodba sklenjena v pismeni obliki in če sta stranki v skladu z 20. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) svoja razmerja uredili drugače, kot je predvideno v zakonu, se primarno uporablja pogodba, razen če gre za določila, ki nasprotujejo prisilnim predpisom ali so iz drugih razlogov nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10063
ZPP (1977) člen 19, 19. ZIKS člen 145, 145.
vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja - odločanje po pravilih nepravdnega postopka
Iz trditvenega gradiva pravdnih strank izhaja, da gre za zahtevek na vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja tožniku in to ne v naravi, ampak v obliki denarne odškodnine, kar ima pravno podlago v določilu člena 145 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno imelo v vidu že sprejeto načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno v poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/92, po katerem sodišče odloča o vrnitvi zaplenjenega premoženja na navedeni normativni podlagi v nepravdnem postopku.
ZIP člen 30, 31, 50, 50/1-2, 54, 55, 30, 31, 50, 50/1-2, 54, 55.
izvršba - prekinitev izvršbe - tožba na nedopustnost izvršbe - ustreznost verodostojne listine - prepozen ugovor
Vprašanje ustreznosti verodostojne listine se obravnava samo po pravočasnem ugovoru, vloženem iz razloga iz 2. točke 50. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Dolžnik lahko vloži ugovor tudi po preteku osem dnevnega roka (55. člen ZIP), vendar le, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po sklepu o izvršbi (8., 9. in 11. točka 50. člena ZIP). Če prepozni ugovor temelji na 2. točki 50. člena ZIP, ga sodišče prve stopnje ne upošteva. Tožbo na nedopustnost izvršbe lahko dolžnik vloži samo, če ga sodišče napoti na pravdo, kadar je odločitev o pravočasnem ugovoru odvisna od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno (54. člen ZIP).
Registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi, če ugotovi, da je pritožba utemeljena. V takšnem primeru lahko o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo. Tako lahko z novim sklepom nadomesti izpodbijani sklep.
Vendar to velja le za pritožbo predlagatelja, ne pa tretjega.
Če je akceptni nalog dan v zavarovanje plačila, je pogodba o naročilu sklenjena z razveznim pogojem (I. odstavek 74. člena ZOR), in ko dolžnik poravna terjatev, naročilo po III. odstavku 74. člena ZOR preneha veljati. Če upnik kljub temu vnovči akceptni nalog, krši določila mandatne pogodbe. Po 214. členu ZOR se vrača neupravičeno pridobljen denar z zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve, če je upnik vedel, da je dolg, v zavarovanje katerega je prejel akceptni nalog, že plačan.
ZOR člen 73/3, 74, 336, 336/1, 749, 73/3, 74, 336, 336/1, 749.
pobot
Akceptni nalog ni niti vrednostni papir, še manj pa denar, zato zahtevka za vrnitev akceptnega naloga ni mogoče pobotati z denarnim zahtevkom, tudi če bi bil slednji pravočasen, dokazan in s strani sodišča ugotovljen.
ZPP (1977) člen 134, 138, 134, 138. ZSReg člen 25, 25.
vročanje - pooblaščenec odvetnik
Kadar predlagatelja, ki je hkrati tudi subjekt vpisa, v postopku vpisa v sodni register zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik, je treba vsa pisanja vročiti pooblaščencu in ne neposredno subjektu vpisa.
Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n.pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana).
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/3, 134, 134/1, 142, 142/3. ZIP člen 32, 35, 68, 79, 85, 86, 32, 35, 68, 79, 85, 86.
neuspešna poprava izvršilnega predloga
Izvršilno sodišče mora odpraviti napake v izvršilnem predlogu s smiselno uporabo določil pravdnega postopka in je posledica neuspešne poprave zavrženje ali presumirani umik izvšilnega predloga, ne pa ustavitev izvršilnega postopka.
taksna oprostitev - državni organ - taksni zavezanec
Če je upnik kot državni organ, po določilu 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST, oproščen plačila sodne takse, mora, po določilu 17. člena ZST, v primeru, če taks oproščena stranka v sodnem postopku uspe, dolžno takso plačati nasprotna stranka, za katero ne velja taksna oprostitev.
umik zahtevka za glavnico - odločitev brez naroka - pobot
Če tožnik zaradi pobota umakne zahtevek za glavnico, vztraja pa pri obrestih in stroških, sodišče prve stopnje nima podlage za uporabo 496. člena ZPP in odločanje o zahtevku brez naroka.
postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah
v postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah mora sodišče zaslišat pridržano osebo,zdravnika specialista - psihiatra iz druge zdravstvene organizacije ter druge osebe,ki bi mogle dati podatke o njenem duševnem stanju
Kljub temu,da je v odloku naveden kot lastnik zemljišča J.Z., in zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila sedanja pritožnica že vknjižena kot lastnica te nepremičnine v času izdaje odloka, pritožbeno sodišče, glede na vse okoliščine primera meni, da to neskladje ne more biti ovira za predlagani vpis zaznambe v navedeni smeri. Zaznamba predstavlja vpis pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi.
ZRSin člen 6, 6-5, 8, 9, 9/1, 9/2, 10, 10/2, 10/3. URS člen 76.
kolektivni delovni spor - sindikat - reprezentativnost sindikata
Zmotno je pritožbeno stališče, da se za sindikate po 1. odstavku 9. člena ZRSin šteje, da imajo reprezentativnost, brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov. ZRSin v 6. členu določa pogoje in merila za določitev reprezentativnosti sindikatov. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati reprezentativen sindikat, je tudi določeno število članov, ki jih določa zakon. V 8. členu ZRSin je določeno, da se ob pogojih iz 6. člena kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Za pridobitev reprezentativnosti sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, se torej ob pogojih navedenega člena zahteva tudi minimalno število, to je najmanj 10 % včlanjenih delavcev. Poleg tega je v 1. odstavku 9. člena ZRSin določeno, da so na posameznih področjih in ravneh delovanja sindikatov (v panogi, dejavnosti, poklicu, občini ali širši lokalni skupnosti) reprezentativni tisti sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. To pomeni, da morajo tudi ti sindikati imeti včlanjenih najmanj 10 % delavcev (kar je pogoj za pridobitev reprezentativnosti po 8. členu ZRSin).
izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - prehod premoženja
Pri izročilni pogodbi premoženje preide takoj na drugo pogodbeno stranko, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je izročitev odložena do preživljalčeve smrti.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/1, 59, 59/3, 64, 64/1.
prisilna poravnava - izvršilni naslov - neprijavljena terjatev
Če je upnik pridobil izvršilni naslov pred sklenitvijo prisilne poravnave in terjatve ni priglasil v navedenem postopku, izvršilni naslov ne izgubi veljave po I. odst. 64. člena ZPPSL.
ZPP (1977) člen 186, 186/1, 354, 354/2-13, 186, 186/1, 354, 354/2-13. ZIP člen 20, 20/1, 267, 20, 20/1, 267.
začasna odredba - določnost tožbenega zahtevka
Začasna odredba je nedoločna (in s tem nerazumljiva), če se nanaša na prepoved izkoriščanja avtorskega dela, ki to avtorsko delo označuje le kot oblikovanje pohištva oz. kot upnikove projekte in načrte pohištva, ne pove pa, kateri konkretni načrti in projekti so to.