ZPP (1977) člen 186, 186/1, 354, 354/2-13, 186, 186/1, 354, 354/2-13. ZIP člen 20, 20/1, 267, 20, 20/1, 267.
začasna odredba - določnost tožbenega zahtevka
Začasna odredba je nedoločna (in s tem nerazumljiva), če se nanaša na prepoved izkoriščanja avtorskega dela, ki to avtorsko delo označuje le kot oblikovanje pohištva oz. kot upnikove projekte in načrte pohištva, ne pove pa, kateri konkretni načrti in projekti so to.
Služnostna pravica rabe stanovanja ki ima podlago v pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika - ODZ (pravno pravilo 521 in 522) je osebne narave in daje njenemu nosilcu pravico uporabe tako za svoje potrebe kot tudi za potrebe svojih družinskih članov. K temu je pristaviti, da tako upravičenje preneha s smrtjo upravičenca in iz izvedenih dokazov ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli odstopila od dogovora s toženko, da slednja "ostane na kmetiji", pri čemer bi tudi taka odstopna izjava, če bi obstajala, morala temeljiti na tehtnih razlogih.
SZ člen 141, 159, 159/2, 141, 159, 159/2. ZSR člen 58, 58/1, 58, 58/1.
neuporaba stanovanja - uveljavitev stanovanjskega zakona
ZSR se uporablja tudi po uveljavitvi SZ in sicer za prehodno urejanje razmerij med lastnikom in imetnikom stanovanjske pravice glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja. Če je prišlo o uveljavitvi SZ do prenehanja uporabe stanovanja, je stanovanjsko razmerje prenehalo.
Za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju je pomemben čas, v katerem se je to premoženje pridobivalo. Zato dogajanje po prenehanju zakonske zveze, torej tudi odplačevanje kreditov, ne vpliva več na višino deležev na skupnem premoženju. Premoženje je bilo takrat že pridobljeno, dolgove pa morata stranki poravnati v sorazmerju s svojima deležema.
zavarovanje - izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče prve stopnje ne sme kar zagroziti z "ustavitvijo izvršbe", v kolikor upnik v danem roku ne predloži dokazila o vknjiženem lastništvu dolžnice pri nepremičninah, na katere naj bi se postopek zavarovanja nanašal. Glede na posebna določila člena 142 ZIP kaže uporabiti člen 109 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP le, v kolikor na noben od v členu 142 ZIP predvidenih načinov vpisa v zemljiško knjigo ne bi bilo mogoče doseči.
gradbena pogodba - fiksna cena - zamuda prevzemnika dela - odgovornost za sodelavce - določilo o nespremenljivosti cene
Ker prevzemnik dela odgovarja tudi za svoje sodelavce (611. člen ZOR), bi bil prevzemnik dela - izvajalec po določilu 637. člena ZOR upravičen do spremembe cene, če bi se cene za elemente pogodbene cene spremenile v času, ko ni bil v zamudi oz. v času nezakrivljene zamude. Svojo zahtevo po spremembi pogodbene cene mora izvajalec sporočiti naročniku do končnega obračuna. Z izročitvijo gradbenih del in s plačilom pogodbene cene obveznostno razmerje med pogodbenima strankama preneha, razen če zakon ne določa drugače (n.pr. za skrite napake).
denacionalizacija - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSM10071
ZPP (1977) člen 7, 7. ZDEN člen 22, 78.
vrnitev premoženja - denacionalizacija - dedovanje - najemno razmerje
Denacionalizirana zapuščina preide na dediče šele z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (drugi odstavek 78. člena ZDEN). Zato se vprašanje veljavnosti spornega sporazuma o plačevanju akontacije najemnine zastavlja najprej z vidika, ali ga je začasni oskrbnik za upravičence lahko dogovoril že takrat, ko jim prizadeta nepremičnina še ni bila pravnomočno vrnjena v last.
ugotavljanje očetovstva - načelo proste presoje dokazov - načelo vesti in poštenja - dokazi in izvajanje dokazov
V paternitetnih pravdah je dopuščeno sklepanje na podlagi verjetnosti, ker bi sicer v določenih primerih razsoja utegnila biti v celoti onemogočena.Seveda drži, da je načelo materialne resnice v očetovskih pravdah še posebej v ospredju, ne more pa biti izpeljano do skrajnih mej in je med drugim omejeno ne le iz razlogov pravne varnosti, potrebe koncentracije in hitrosti ter cenenosti postopka, ampak tudi s procesnimi pravili dokazovanja in pravili sklepanja o skladnosti zatrjevanih dejstev z resničnostjo.
ZRPJZ člen 19, 20. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 38. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 79, 85, 85a, 86, 114.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - plača - dodatek za izmensko delo
Delavcu v srednji šoli, ki dela izmenično en teden v dopoldanski in naslednji teden v popoldanski izmeni, pripada za čas dela v popoldanski izmeni dodatek za izmensko delo od 1. 9. 1994 dalje, t. j. od uveljavitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v R Sloveniji (Ur. l. RS št. 52/94).
ZPP (1977) člen 354, 354/2-9, 354, 354/2-9. ZDSS člen 20, 20.
pripravljalni narok - odločitev brez glavne obravnave - nadomestilo za inventivni predlog
Odločanje o tožbenem zahtevku, ne da bi sodišče opravilo glavno obravnavo, pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka, v kolikor niso izpolnjeni pogoji po 20. čl. ZDSS. Pritožbeno sodišče je razveljavilo sodbo v izpodbijanem delu, potem ko je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilo na pripravljalnem naroku in da se stranke niso odpovedale glavni obravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSM00389
ZPP (1977) člen 77, 338, 338/2, 77, 338, 338/2.
pravdna stranka - obratovalnica - odgovornost za dolgove obratovalnice po spremembi v d.o.o. - navedba pravdnih strank
Obratovalnica ne more biti pravdna stranka, zato je v vlogah pri označbi dolžnika naziv njegove obrti v pravdnem in izvršilnem postopku popolnoma odveč. Primerneje ga je zapisati za dolžnikovim imenom ali kot posebno navedbo, saj je potreben zaradi ugotovitve, ali gre za navadno pravdo ali pa za gospodarski spor po 489a. členu ZPP. Prav tako je naziv obrti nepotreben v sodni odločbi (sodba, sklep), saj mora le-ta po II. odstavku 338. člena ZPP v uvodu vsebovati le ime in priimek ter poklic strank. Tožena stranka je fizična oseba, nekdanji obrtnik, ki za svoje dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če pa je v skladu z novim Obrtnim zakonom (Ur.l. RS št. 50/94) uskladil pravno organizacijsko obliko nosilca obrtne dejavnosti, tako da je sedaj d.o.o., to ne pomeni, da tudi za dolgove iz predhodnega obdobja, ko je obrt opravljal kot fizična oseba, jamči le s premoženjem novo ustanovljene družbe.
ZPP (1977) člen 81, 81/2, 82, 83, 83/2. ZPPSL člen 10, 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2. ZPPSL člen 129, 129/3, 137, 137/2, 160, 160/1. ZOR člen 214.
stečajni postopek - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dovoljenje za vložitev tožbe - neobičajne način izpolnitve obveznosti - asignacija
Dovoljenje za vložitev izpodbojne tožbe je procesna predpostavka, na katero mora sodišče med postopkom po 82. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti in če zakoniti zastopnik pravdne stranke takšnega dovoljenja nima, mora sodišče po II. odstavku 83. člena ZPP zahtevati, naj si ga priskrbi. Neobičajnost asignacije kot izpolnitve terjatve je v tem, da tožena stranka ne bi mogla doseči poplačila svoje terjatve na način, kot je bil izveden. Ob ugotovitvi pogoja iz 1. točke IV. odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, da gre za neobičajen način izpolnitve obveznosti, sodišču prve stopnje ni treba ugotavljati še pogoja iz 2. točke IV. odstavka 125. člena ZPPSL, ker je že z izpolnitvijo enega pogoja domneva o vedenju za dolžnikovo slabo ekonomsko - finančno stanje podana.
ZTLR člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZIP člen 50, 226, 226/1, 50, 226, 226/1.
izvršilni naslov - razlogi za ugovor - obveznost opustitve - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti
Če se mora dolžnik kot lastnik služečega zemljišča po izvršilnem naslovu vzdržati vsakršnih dejanj, s katerimi bi upnika oviral pri izvrševanju služnostne pravice, ta vključuje tudi dolžnost, da drugim prepreči, da bi postavljali ovire na njem. Dopuščanje je v nasprotju z izvršilnim naslovom.
predlog za spremembo vpisa, podan v skladu z zakonom
Za vpis v sodni register veljajo tisti predpisi, ki so veljali v času odločanja pristojnih organov družbe, oziroma, v času vloženega predloga za vpis - razen če novi zakon določa drugače (kot na primer zakon o začasni ureditvi izdajanja dovoljenj za ustanavljanje zavarovalnih družb v 2. členu - Ur.l. RS štev. 13/93).
ZPP (1977) člen 154, 154/2, 154, 154/2. ZOR člen 200, 200/1, 203, 200, 200/1, 203.
odškodnina za negmotno škodo - nesreča pri delu - bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - stroški postopka
Vzrok kratkotrajnega in minimalnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika (1 teden po bolniškem staležu 10 %, 3 tedne 5 %, nato pa še 5 dni od 5 % do 0 %) je bila boleča desna rama, zaradi česar tovrstne škode ni mogoče obravnavati posebej, temveč v okviru odločanja o odškodnini za prestane in še po zaključku zdravljenja trajajoče telesne bolečine, kar vključuje tudi neugodnosti in nevšečnosti med zdravljenjem in po njem (1. odstavek 200. člena, v povezavi z 203. člena ZOR).
O uspehu ene in druge stranke v sporu lahko govorimo le glede na višino postavljenega zahtevka in ne izhajajoč iz tega, kolikšno povračilo za posamezne storitve pripada odvetniku glede na vrednost spornega predmeta ali višino s sodbo prisojenega zneska, tudi če so zneski, ki pripadajo odvetniku, glede na Odvetniško tarifo v obeh primerih enaki.
Zahtevek za vračilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je mogoče utemeljeno uveljavljati le, ko odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, to je šele po pravmomočnosti odločitve sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, v skladu 4. odstavka 21. člena ZOR, terjatev iz tega naslova pa niti ne nastane pred pravnomočno odločitvijo sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Zaradi tega tudi ni mogoče govoriti o njeni zapadlosti do konca glavne obravnave (v kateri se odloča tudi o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja), ki je procesna predpostavka za odločanje o dajatvenem zahtevku po nasprotni tožbi, zaradi česar sodišče o takšnem zahtevku ne bi smelo vsebinsko odločati.
Vročitev dokončne odločbe delodajalca le delavcu, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, ne vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe same, niti na datum njene dokončnosti.
Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil toženec spoznan za krivega, njegove odgovornosti za škodo ni več treba dokazovati. Toženec pa mora dokazati soodgovornost tožnika.
ZPP (1977) člen 282, 288, 301, 369, 282, 288, 301, 369. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2.
varstvo pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Delavec ne more zahtevati varstva pravic pred sodiščem, če se prej ni obrnil na pristojni organ delodajalca. Preuranjeno tožbo je potrebno kot nedopustno zavreči, saj ni izpolnjena procesna predpostavka za individualni delovni spor.
V primeru, da postanejo trajni presežek vsi preostali delavci, oziroma vsi delavci na primerljivih delovnih mestih, je lahko za trajni presežek opredeljen tudi delavec invalid, ne glede na to, ali mu je bilo že zagotovljeno ustrezno drugo delo v skladu z invalidsko odločbo.