V primeru, da postanejo trajni presežek vsi preostali delavci, oziroma vsi delavci na primerljivih delovnih mestih, je lahko za trajni presežek opredeljen tudi delavec invalid, ne glede na to, ali mu je bilo že zagotovljeno ustrezno drugo delo v skladu z invalidsko odločbo.
Tujcu s potekom delovnega dovoljenja delovno razmerje preneha po samem zakonu. Dejstvo, da je bil tožnik v tem času v bolniškem staležu zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe na poti na delo, na prenehanje delovnega razmerja zaradi poteka delovnega dovoljenja ne more imeti nobenega vpliva. Pogodbo o zaposlitvi tujca brez delovnega dovoljenja je nična.
Ker je pravdno sodišče vezano na pravnomočno kazensko sodbo, s katero je bil toženec spoznan za krivega, njegove odgovornosti za škodo ni več treba dokazovati. Toženec pa mora dokazati soodgovornost tožnika.
ZOR člen 177, 177/3, 192, 192/1, 200, 177, 177/3, 192, 192/1, 200. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
nesreča pri delu - prometna nesreča - sokrivda - odškodnina za negmotno škodo
Tožena stranka, delodajalec, je tožniku, delavcu odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je utrpel v prometni nesreči, kot voznik tovornega vozila, last tožene stranke na temelju določbe 1. odst. 73. čl. ZTPDR. Tožnik je glede na podano izvedeniško mnenje o tem, kako je prišlo do prometne nesreče, soodgovoren za nastalo škodo v višini 10 % in ne 20 %, kot je določilo sodišče prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče znižalo odstotek soodgovornosti za nastalo škodo, je temu ustrezno zvišalo denarno odškodnino za nastalo negmotno škodo.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri negmotne škode pravilno uporabilo materialno pravo - 200. čl. ZOR, ko je za prestane telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti določilo, kot pravično, odškodnino v višini 4.300.000,00 SIT.
Za spore v zvezi s tehničnimi izboljšavami, v katerih stranki nista v razmerju delavca in delodajalca in v katerih so postopki pred sodiščem začeti pred uveljavitvijo Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja so pristojna delovna sodišča na podlagi določbe 169. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, v zvezi s 7. točko 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.
ZPNP člen 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3, 867, 867/5, 979, 980, 988, 988/3. ZIP člen 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32, 32/1, 32/2, 32/3.
začasna odredba v pomorskem pravu - prepoved izplutja - stroški priveza - izvršilni stroški - plačilo predujma
Začasne odredbe o prepovedi obremenitve, odtujitve in izplutja ladje iz akvatorija marine kot specializirane vrste luke oz. pristanišča ni mogoče izvršiti drugače, kot da ladja ostane na privezu, stroški priveza pa predstavljajo izvršilne stroške, ki jih najprej plača upnik in za katere mora dati predujem v roku, ki mu ga določi sodišče (1. in 2. odst. 32. čl. v zv. z 244. čl. ZIP in 5. odst. 867. čl. ZPNP). Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče postopek ustavi (3. odst. 32. čl. ZIP).
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska v 10. čl. 1. odst.
2.d tč. določajo, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki je neizpodbojna (praesumptio juris et de jure), domnevo pa je mogoče izključiti z dokazom, da niso podane predpostavke zanjo, to je, da je šlo za ravnanje, ki ni vsebovalo namena izogniti se preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
Tožniku bi šla odškodnina za zatrjevani izpad dohodka v zvezi z gojenjem šampinjonov v tolikšnem obsegu, kot bi z njo bil ustvarjen položaj, če obravnavanega škodnega dogodka (190. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) ne bi bilo.Oškodovanec pa bi pri tem moral ravnati tako,da bi škoda bila čim manjša(prvi odstavek 192. člena ZOR.
Škodo, ki izvira iz izkupa predrugačenega ali nepristnega čeka, trpi neresnični trasant nepristnega čeka le tedaj, če je bil kriv za izdajo nepristnega čeka (9. tč. 23. čl. Zakona o čeku). Imetnik tekočega računa, ki je imel pri sebi vseh 20 čekov, čekovne blankete pa je skupaj s čekovno kartico pustil v avtomobilu na nezavarovanem parkirišču, je delno kriv in zato soodgovoren za škodo, ko je prišlo do tatvine čekov. Delno pa je za škodo odgovorna tudi banka, ki je bila o tatvini pravočasno obveščena in bi morala notranjo organizacijo dela prilagoditi tako, da bi morebitne zlorabe čekov preprečila. Taka njena dolžnost izvira tudi iz določb ZOR (1. odst.
1057. čl. v zv. s 1. odst. 751. čl., 2. odst. 262. čl., 263. čl. in 2. odst. 18. čl. ZOR).
odločanje v mejah postavljenega zahtevka - motenje posesti - določitev meje
Določba 19. člena ZPP se lahko uporabi le, če sodišče ugotovi, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, kar je treba razumeti, da pravdnemu sodišču ni potrebno obravnavati zadeve, ki spada v pristojnost nepravdnega sodišča in zato po taki ugotovitvi lahko postopek ustavi s sklepom ter po pravnomočnosti le-tega pošlje zadevo k nepravdnemu sodišču.Če pa je sodišče prve stopnje bilo pristojno za obravnavanje motenjske zadeve, vendar zaradi ugotovitve spornosti meje, o prej omenjenem zahtevku sploh ni odločilo (kar pa je po 2. členu ZPP dolžno), ampak zadevo poslalo k nepravdnemu sodišču,je s tem vzelo posestniku pravico do varstva pred motenjem.
pogodbene obresti - dogovorjena obrestna mera R + r
V višini obrestne mere R + 10% dogovorjeni r pomeni, da hoče imeti posojilodajalec ob koncu enega koledarskega leta realno 10% denarja več, kot ga je posodil, saj R predstavlja revalorizacijo glavnice, oz. revalorizacijske obresti, katerih višina se je brez posebnega dogovarjanja strank spreminjala vsak mesec glede na zvišanje cen na drobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10046
ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1. ZNP člen 9, 9/2, 128, 9, 9/2, 128.
postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - predhodno vprašanje - sporno dejstvo - napotitev na pravdo
Pri tem,ko sodišče prve stopnje ocenjuje večjo ali manjšo verjetnost trditev posamezne stranke,ne sme izhajat zgolj iz domneve enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju,ampak mora presojat tudi predlagateljevo soglasje ob nakupu stanovanja, da se kot kupec v pismeno pogodbo vpiše samo nasprotna udeleženka.Le - ta ima tako nedvomno močnejši položaj in je predlagateljeve trditve šteti za manj verjetne.S tem pa je podana podlaga za napotitev predlagatelja na pot pravde.
Če sodišče prve stopnje dvomi v pristnost predloženega pooblastila za zastopanje v pravdi, mora po III. odstavku 97. člena ZPP s sklepom odrediti, naj se predloži overjeno pooblastilo.
Odpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem.
pristojnosti predsednika senata - pripravljalni narok - ne bis in idem
V obsegu pooblastil, ki jih ima predsednik senata za predhoden preizkus tožbe po 282. členu ZPP ni mogoče zavreči tožbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno. To lahko stori predsednik senata šele na pripravljalnem naroku po določilu II.odst. 288. člena ZPP. S tem je o tako pomembnem procesnem vprašanju zagotovljena kontradiktornost postopka.
ZPP (1977) člen 358, 367, 358, 367. ZDSS člen 14, 14/4, 14, 14/4.
pritožba - pravočasnost
Pritožbeno sodišče pritožbo, ki je bila vložena po poteku zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe, ki je vsebovana tudi v pravnem pouku, zavrže, če tega ob preizkusu pritožbe ni storilo že sodišče prve stopnje.
ZPP (1977) člen 153, 153/9, 373, 373/4, 153, 153/9, 373, 373/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22, 22/1.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - začasna založitev
Sklep o plačilu nagrade in stroškov za že opravljeno izvedensko delo nima značaja procesnega vodstva in je pritožba zoper tak sklep dopustna. Do odločitve o glavni stvari, ko je potrebno končno odločiti o vseh stroških postopka, pa je izvedenino mogoče le začasno naložiti v plačilo eni od strank. Ne glede na to, da tožena stranka sicer res ni predlagala dokaza z izvedencem, je ob smiselni uporabi 2. odstavka 153. člena, ki ureja založitev predujma in 1. odstavka 22. člena ZDSS, ki daje sodišču diskrecijsko pravico, da ob odločanju o stroških za izvedbo dokaza, odstopi od načela uspeha v postopku in tovrstne stroške ne glede na izid spora v celoti naloži v plačilo delodajalcu, mogoče stroške za že opravljeno izvedensko delo še pred odločitvijo o glavni stvari, začasno naložiti v plačilo toženi stranki.
prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata
Pred sprejemom programa razreševanja trajno presežnih delavcev mora direktor takoj, ko ugotovi obstoj prenehanja potreb po delu delavcev, obvestiti delavski svet in sindikate. Ne zadostuje ustna obvestitev predstavnika sindikatov, da se bo sprejemal program razreševanja trajno presežnih delavcev, temveč mora poslovodni organ dostaviti sindikatu in delavskemu svetu pisno gradivo na osnovi katerega lahko sodelujeta s svojimi stališči in mnenji pri sestavi programa. Ker predstavniku sindikata in delavskemu svetu gradivo ni bilo posredovano in jima ni bilo omogočeno sodelovanje pri pripravi programa trajno presežnih delavcev, je bila podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka predvidenega v 34. in 35. členu ZDR.
ZOR člen 324, 324/1, 324/2, 324, 324/1, 324/2. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. SKPG člen 13, 13/13, 13, 13/13.
odpravnina - rok plačila - trajni presežek - zamudne obresti
Če v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ni določen rok, v katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati odpravnino, je potrebno upoštevati določbo 13. odstavka 13. člena SKPG (iz leta 1993), po kateri je treba odpravnino plačati najkasneje do izteka odpovednega roka. Zato je delodajalec v zamudi s plačilom odpravnine od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje in delavcu pripadajo zamudne obresti od tega dne dalje, ne pa šele od vložitve tožbe.