ZPP (1977) člen 22, 22. ZS člen 99, 99/2-2, 101, 101/2-1, 99, 99/2-2, 101, 101/2-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni spor
Za reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče.
Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS).
ZPP (1977) člen 153, 153/9, 373, 373/4, 153, 153/9, 373, 373/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22, 22/1.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - začasna založitev
Sklep o plačilu nagrade in stroškov za že opravljeno izvedensko delo nima značaja procesnega vodstva in je pritožba zoper tak sklep dopustna. Do odločitve o glavni stvari, ko je potrebno končno odločiti o vseh stroških postopka, pa je izvedenino mogoče le začasno naložiti v plačilo eni od strank. Ne glede na to, da tožena stranka sicer res ni predlagala dokaza z izvedencem, je ob smiselni uporabi 2. odstavka 153. člena, ki ureja založitev predujma in 1. odstavka 22. člena ZDSS, ki daje sodišču diskrecijsko pravico, da ob odločanju o stroških za izvedbo dokaza, odstopi od načela uspeha v postopku in tovrstne stroške ne glede na izid spora v celoti naloži v plačilo delodajalcu, mogoče stroške za že opravljeno izvedensko delo še pred odločitvijo o glavni stvari, začasno naložiti v plačilo toženi stranki.
pristojnosti predsednika senata - pripravljalni narok - ne bis in idem
V obsegu pooblastil, ki jih ima predsednik senata za predhoden preizkus tožbe po 282. členu ZPP ni mogoče zavreči tožbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno. To lahko stori predsednik senata šele na pripravljalnem naroku po določilu II.odst. 288. člena ZPP. S tem je o tako pomembnem procesnem vprašanju zagotovljena kontradiktornost postopka.
Prenehanje delovnega razmerja kot najstrožji disciplinski ukrep, je mogoče izreči le za takšne hujše kršitve delovne obveznosti, ob katerih so dokazano nastale tudi posledice, predpisane v 89. členu zakona o delovnih razmerjih.
Odpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
stroški postopka - umik tožbe
Če delavec po vložitvi tožbe zaradi razveljavitve sklepa o opredelitvi za presežnega delavca ter razporeditvi na drugo delovno mesto z delodajalcem sporazumno razreši spor in ga delodajalec razporedi na ustrezno delovno mesto, tožbe pa ne umakne takoj, ko je zahtevek izpolnjen, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
Sodna praksa je zavzela stališče, da je zavarovalnica dolžna povrniti oškodovanki škodo največ do višine zavarovalne vsote, ki je veljala v času škodnega dogodka, valorizirane na čas, ko se odškodnina odmerja, to je na dan izdaje prvostopne sodbe (pravno mnenje sprejeto na občni seji VS RS, dne 29. 5. 1985). Tudi sedaj veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, določa v 19. členu obveznost zavarovalnice do višine zavarovalne vsote, veljavne na dan škodnega dogodka.
zavrženje predloga - funkcionalno zemljišče v družbeni lastnini kot stvarni vložek
Registrsko sodišče lahko zavrže predlog za vpis v sodni register samo, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje in predlagatelj pomanjkljivosti kljub pozivu v danem roku ne odpravi. Zaradi pomanjkanja materialno pravnih predpostavk (na primer da zemljišča v družbeni lastnini ni mogoče vložiti v d.o.o. kot stvarnega vložka) tega ne more storiti, tudi če je predlagatelja pozvalo, naj to pomanjkljivost odpravi, ta pa tega ne stori. V takem primeru mora o predlogu meritorno odločiti.
odškodnina - negmotna škoda - gmotna škoda - renta
Iz odločbe o upokojitvi razlogi za upokojitev niso razvidni, zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi utegnile vse objektivno izkazane zdravstvene težave tožnice kumulativno pripeljati do invalidske upokojitve, kar ne bo mogoče brez sodelovanja medicinskega izvedenca, ki bo moral v primeru pritrdilnega odgovora oceniti tudi, v kakšnem obsegu so posledice strokovne napake pri operaciji dne 20.2.1990 prispevale k invalidski upokojitvi tožnice.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
odškodnina - okoliščine v času sojenja - pomanjkanje odločilnih dejstev - absolutna kršitev postopka
Sklicevanje sedaj izpodbijane sodbe na razloge razveljavljene sodne odločbe, ki tedaj ne obstoja več, pomeni, da v bistvu sedaj izpodbijana sodba nima razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je višina prisojene odškodnine. Pomanjkanje tovrstnih razlogov pomeni, da takšne sodbe v zvezi z višino prisojene odškodnine ni mogoče preizkusiti (posebno, ko se odškodnina prisoja vedno po okoliščinah v času sojenja). Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 13 drugega odstavka člena 354 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodne odločbe.
Motitveno dejanje je le taka sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak predvsem ekonomski pomen. Posestno varstvo se ne omejuje le na varstvo pravnega interesa. Motenje soposesti je podano, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugega popolno izključi iz soposesti, ali mu v znatni meri otežkoči izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Sklep sodišča o posestnem varstvu je po svoji procesni naravi dajatven. V izreku o vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja mora sodišče v izreku določno navesti, kaj mora tožena stranka storiti, opustiti ali dopustiti.
Ne gre za absolutno bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, če je sodišče v novem sporu odločilo o zahtevku tožnika po vrnitvi nazaj na delovno mesto, če v pravnomočno končani zadevi o razveljavitvi disciplinskih odločitev delodajalca ni izrecno odločeno tudi o reintegracijskem zahtevku. Sodna izvršba zato tudi ni bila dovoljena in izvršilni naslov po 20. členu ZIP-a ni bil primeren za izvršbo.
Zelo strogo zastavljeni oprostitveni razlogi pri objektivni odgovornosti izpričujejo strožjo naravo objektivne v primerjavi s krivdno odgovornostjo, kar mora dobiti tudi svoj odsev pri končni razsoji o deležih odgovornosti obeh udeležencev v prometu. Ker gre v obravnavanem primeru za krivdno ravnanje tožnika,je potrebno tehtati v konkurenci njunih odgovornosti tudi krivdno ravnanje voznika nevarne stvari - zavarovanke tožene stranke - pri tem pa seveda upoštevati njeno strožjo objektivno odgovornost. Motorno vozilo je že samo po sebi nevarna stvar, ki v bistvu z udeležbo v prometu vedno pomeni potencialno povečano nevarnost za ostale udeležence v cestnem prometu in že glede na svojo naravo lahko povzroči najhujše možne posledice.
Za vsako leto dela v organizaciji oz. pri delodajalcu, ki je podlaga za izračun višine odpravnine po 36. f členu ZDR (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93), je treba upoštevati vse delavčeve zaposlitve pri delodajalcu, pri katerem je postal trajni presežek, tudi če je šlo za prekinjeno delovno dobo.
razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok
Pri odmeri preživnine v skladu s čl. 129 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR je poleg otrokovih potreb upoštevana možnost zavezanca prispevati k preživljanju otrok, ki je v konkretnem primeru na strani toženca očitno večja od možnosti tožnice, ki je brez redne zaposlitve. Preživninska obveznost staršev temelji na zakonu, je torej primarna, zato so morebitne pogodbene obveznosti toženca (kredit), ki si jih je sam naložil, pri presoji njegovih možnosti preživljanja neupoštevne.
oporoka - dedovanje na podlagi zakona - vrnjeno premoženje po opravljenem denacionalizacijskem postopku
Pritožba je nedovoljena, ker pritožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vloženo pritožbo, ko se protivi v lastno korist izdani sodni odločbi,zato mu ni dopustno nuditi sodnega varstva.
ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/1, 67, 67/1, 67/3, 58, 58/1, 67, 67/1, 67/3.
odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
V primerih, ko pravna kvalifikacija v aktu ali v kolektivni pogodbi določenih hujših kršitev delovnih obveznosti že sama po sebi vsebuje kvalifikatorne okoliščine v smislu 89. člena ZDR, le-teh ni potrebno posebej ugotavljati.
V primeru nadaljevane kršitve delovne obveznosti se inštitut zastaranja uporablja v prid storilca, kar ima za posledico ugotovitev zastaranja posameznih kršitev, storjenih izven zastaralnih rokov.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za nepremoženjsko škodo in sicer za strah oprlo predvsem na izvedensko mnenje, v zadevo pritegnjenega izvedenca medicinske stroke dr.I.F. Dejansko pa iz tožničine strankine izpovedbe izhaja, da se je same prometne nesreče zelo prestrašila, ker se je njeno osebno vozilo trikrat obračalo po cestišču. O tem dejstvu se citirani izvedenec v svojem izvedenskem mnenju sploh ni izjasnil, saj je ocenil le strah, ki ga je tožnica trpela zaradi izida zdravljenja.
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da je verjetno izkazana terjatev in to tudi sprejemljivo obrazložilo. Vendar je bila premalo izkazana nevarnost, da bi bilo brez pomislekov mogoče pritrditi odločitvi o potrebnosti njenega zavarovanja z izdano začasno odredbo. Toženčevo ravnanje v smeri onemogočene ali otežene izterjave, mora biti konkretno izkazano, kar bremeni tožečo stranko in se kaže v njegovem obnašanju, ko na primer brezplačno odtujuje ali razprodaja svoje premoženje, ga zapravlja, se prezadolžuje in podobno.
ZTLR člen 74, 74/2, 78, 74, 74/2, 78. ZIP člen 267, 267.
motenje posesti - izguba posesti - začasna odredba - ugovor
1.Na strani posestnika mora obstajati ekonomski in pravovarstveni interes na vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo posledic motenja.Posestno varstvo bo imelo svoj smisel le, v kolikor bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da tožeča stranka ni te posesti že prostovoljno opustila s preselitvijo na drugo lokacijo. Zato bo potrebno tudi ugotoviti, ali ima tožeča stranka sploh še interes izvrševati prejšnjo dejavnost v spornih prostorih. V kolikor je njena preselitev na drugo lokacijo dokončna in trajna, nima več ekonomskega interesa na zahtevanem sodnem varstvu posesti in bi to pomenilo neutemeljeno poseganje v posestne pravice lastnika stavbe oz. morebitnih nadaljnjih najemnikov te.
2.Ker je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo brez obrazložitve, bi se moralo pri odločanju o ugovoru zoper njo skrbneje baviti z obema pogojema za izdajo začasne odredbe po členu 267 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP.Tako sploh ni obdelalo pogoja, da mora biti obstoj uveljavljane terjatve verjetno izkazan. V ponovljenem postopku se bo moralo baviti tudi s tem vprašanjem in v tej smeri ugotoviti in oceniti potrebna dejstva. Vprašanje nevarnosti nastanka nenadomestljive škode pa bo moralo presojati enako kot pri odločanju o glavni stvari z vidika, ali ni tožeča stranka s preselitvijo na drugo lokacijo opustila izvrševanje posesti v sporni poslovni stavbi.